Digitalizacija je posegla tako rekoč že v vse pore gospodarstva. Šele s čedalje širšo dostopnostjo pametnih telefonov - teh je po mnenju svetovalnega podjetja A.T. Kearney že 50 odstotkov vseh novih telefenov, številka pa bo kmalu zrasla na 80 odstotkov - pa je digitalizacija začela omogočati resnično povezovanje uporabnikov z gospodarstvom oz. s ponudniki proizvodov in storitev. To pa je začelo postavljati na glavo vse poslovne modele in banke pri tem niso nikakršna izjema.

Trenutno bi banke v grobem lahko razdelili v tri glavne skupine, kar se tiče uvajanja digitalnih storitev in prek njih povezovanja z uporabnikom. "Vse banke zagotovo imajo neko strategijo, ki je vezana na digitalno. V prvi skupini so banke, ki digitalno vidijo zgolj kot neki projekt, v smislu, to delajo vsi, pa moramo zdaj še mi. Takih bank je po moji presoji vsaj okoli 30 odstotkov. Druga skupina so banke, ki v digitalnem vidijo resen posel in imajo glede tega tudi dolgoročno vizijo, s poudarkom na osredotočenosti na stranke. Po naših študijah je takih bank okoli 40 odstotkov.V tretji skupini pa so banke, ki so digitalno strategijo postavile kot svojo osrednjo vrednoto, ki je del njihovega DNK-ja," je v pogovoru za MMC nanizal glavni predstavnik v A.T. Kearneyju Domen Zadravec. Med svetovnimi bančnimi velikani, ki so si digitalno vzeli kot svojo prihodnost, je kot primer predstavil špansko banko BBVA, kjer je direktor za digitalne tehnologije postal tudi direktor bančne skupine, banka pa je to svojo namero utrdila tudi z nakupom povsem spletne banke Simple.

Ko govorimo o digitalnem, se moramo zavedati, da to čedalje bolj pomeni mobilno, se pravi na pametnem telefonu, je opozoril. Svet se bo zaradi vse večje dostopnosti teh malih zmogljivih napravic v prihodnjih 10 do 15 letih popolnoma spremenil, in banke tu ne bodo nobena izjema, meni Zadravec. Glavni poudarek se bo tu premaknil z lojalnosti na preprostost uporabe, hitrost in varnost.

"Povsem nova stran pa bodo ocene uporabnikov, neka zgodovina kakovosti delovanja, in to bo pomembnejše kot cena. Banke bomo lahko v prihodnosti v sekundi primerjali med seboj," je dejal. Kako se bo to zgodilo, je seveda odprto vprašanje, ampak dejstvo je, da bodo stranke bank med seboj veliko bolj povezane, zato bo ta odziv uporabniko seveda igral veliko vlogo. "In zaradi tega bodo banke morale biti osredotočene na stranko, kar pomeni zlasti hitrost, odzivnost in ustrezno tehnično zaledje," je prepričan.

Tehnološki cunami prihaja, preživeli bodo najprožnejši
A ne spreminja se le tehnologija dostopa do banke, temveč tudi ekosistem, v katerem delujejo. V njem je namreč čedalje več spletnih oz. mobilnih ponudnikov, ki ponujajo določen zamejen nabor storitev, kot so npr. plačilne kartice, ali pa čezmejna nakazila. Tu so svojo nišo zavohali tudi veliki tehnološki igralci, kot so Apple, Samsung in Google, ki že ponujajo svoje plačilne storitve (Apple Pay, Google Wallet …). Gre za t.i. fin-tech (finančno-tehnološka) podjetja, ki pa so za zdaj osredotočena bolj na anglosaksonske trge.

"Na tem področju se vidi, da banke kupujejo te manjše prodorne igralce, kar je ena izmed teženj. Druga pa je, da se vsaj povezujejo s temi podjetji in tako dobijo dostop do novega znanja, procesa ali aplikacije," je pojasnil.

Bomo potem zaradi kupovanja konkurence obsojeni na zaviranje razvoja na tem področju? Nikakor, je odvrnil Zadravec. Položaj se bo v bančnem svetu v prihodnjih letih drastično spremenil, zlasti poslovanje s prebivalstvom. "Vzemiva primer angleškega Barclaysa. Njihove poslovalnice so znane, da imajo najhitrejši internet in da ljudje tam lahko najhitreje dobijo informacije, ki pa niso nujno vezane na banko. Popolnoma so osredotočeni na uporabniško izkušnjo, skozi katero nato prodajajo različne zgodbe," je nanizal. Tradicionalne banke sicer še imajo prednost tega, da so stranke že pri njih. Toda ta prednost bo izhlapela, če se banke ne bodo hitro obrnile in razmišljale za naprej. "Glavna težava bank pa je zagotovo, da ne poznajo dobro svojih strank, kljub obilju podatkov, ki jih imajo na voljo. Ponujati bodo morale bolj presonalizirane servise in proizvode, in Slovenija je tu popolnoma enaka zgodba," je dejal.

Slovenija je lahko digitalna zgodba prihodnosti
Ta zgodba pa se bo po njegovem mnenju premaknila naprej z vstopom naložbenega sklada Apollo v lastništvo NKBM-ja. Skladi, sodeč po pogovorih, ki jih imajo z njimi v Zadravčevem delodajalcu, namreč zelo močno poudarjajo prav ta digitalni vidik poslovanja bank. "Zagotovo bodo želeli pokazati, da v Sloveniji obstaja digitalna prihodnost, in tu se lahko nadejamo velikih sprememb," je prepričan.

To pa ne bo lahka naloga, saj imajo banke že utečene procese, trženje in strukturo, tu pa lahko v zmes dodamo še slovensko pregovorno nenaklonjenost do sprememb in ohranjanja statusa quo. "Bankam vedno poudarjamo, da bodo morale spremeniti poslovni model, in to se bo v Sloveniji prej ali slej moralo zgoditi," je poudaril, saj Slovenci čisto nič ne zaostajamo po uporabi pametnih telefonov, in nekdo bo to izkoristil. Je pa res, je dodal, da Slovenci zelo neradi menjajo banko, tudi če so banke predmet slabih novic. Kljub temu sam kot coklo razvoju še vedno vidi vzroke predvsem na strani ponudbe. Zato smo v primerjavi s trgi Zahoda, pa recimo tudi v primerjavi s Poljsko, še vedno nekaj let v zaostanku.

Kako so torej slovenske in tuje banke sploh pripravljene na prihod nove, prožnejše konkurence? "T. i. fin-techi so v primerjavi s tradicionalnimi bankami še vedno obrobni igralci, poleg tega so trenutno zamejeni bolj ali manj na ameriški trg v obliki raznih e-denarnic, t. i. posojanja peer-to-peer ipd. V Evropi tako ne igrajo neke pomembne vloge. In če pogledamo popolnoma realno, kjer koli bi se tak ponudnik pojavil, bi ga velike banke zelo verjetno hitro kupile, če res ne bi bilo nekega močnega razloga, da bi se lahko obdržal sam ali če bi bil del nekega močnega podjetja, kot so, recimo, Apple Pay, PayPal, Google Wallet ..." je pojasnil.

Zagotovo pa je del razloga za počasnejše uvajanje novih tehnologij tudi pri uporabnikih, ki izvira iz čisto psihološkega trenutka, ko so soočeni z nečim povsem novim in zaradi močnih pomislekov, povezanih z varnostjo spletnega in mobilnega bančnega poslovanja. Nedvomno pa se bo to spremenilo s prihodom zadnjih generacij, ki jim prenosni telefon predstavlja nekaj tako samoumevnega kot malce starejšim zobna ščetka, je pristavil.

Vse manj denarja in vse več sprememb
In banke bodo morale najti način, kako te izzive vtkati v trenutni boj s čedalje manjšo dobičkonosnostjo, ki jo povzroča okolje nizkih obrestnih mer in visokih regulatornih zahtev po izdatni kapitalski ustreznosti. "V Sloveniji k temu lahko dodamo tudi to, da imajo banke še vedno oblikovane visoke rezervacije," je dodal in znova poudaril, da bo nujno preoblikovanje poslovnega modela, čemur se bodo morali zahtevam trga prilagoditi čisto vsi podsistemi bank.

Na plan pa bodo morali spraviti tudi proizvode, ki bodo začeli ustvarjati večji denarni tok. Včasih so npr. debelo molzno kravo predstavljali plačilni sistemi, kjer pa jih izrivajo ponudniki, kot so PayPal, saj isto storitev ponujajo po precej nižji ceni, po drugi strani pa znižanje provizij zahtevajo tudi regulatorni organi, je opozoril.

Kako pa se potem v to sliko vklaplja nenehno draženje bančnih storitev v Sloveniji? "Tudi če bi npr. Apple ali Google ponujala svoje storitve prek okenc, bi jih to zelo podražilo. Zato bodo banke morale naučiti kupca, da če želijo imeti nizke cene določenih storitev, da ne morejo vsega opravljati v poslovalnicah. Na Zahodu plačilni promet večinoma poteka po elektronskih poteh. Na območju nekdanje Jugoslavije pa je še vedno ogromno poslovanja prek okenca. Ljudje namreč še vedno bolj zaupajo tovrstnemu plačilnemu prometu kot tistemu po spletu. Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da je glavni razlog, da ljudje ne želijo plačevati po spletu, prav skrb za varnost," je dejal Zadravec.

Ampak, čeprav banke veliko vlagajo v čedalje boljše varnostne mehanizme in po drugi strani ljudi ozaveščajo o tem, pa bo vseeno do pravega premika v uporabi novih tehnologij verjetno prišlo šele z zamenjavo generacij, je sklenil.