Zapisnik (Fed minutes) po marčevski seji ameriške centralne banke kaže, da bodo posledice bančne krize ameriško ekonomijo zelo verjetno potisnile v blago recesijo, ki naj bi nastopila ob koncu leta. Prvič od začetka zaostrovanja denarne politike (marca lani) tako osrednja finančna ustanova pričakuje negativno rast BDP-ja, s tem pa priznava, da bo skoraj nemogoče zagotoviti mehak pristanek gospodarstva. Trenutno so razmere sicer kar ugodne, trg dela je celo v boljšem položaju kot februarja 2020 (tik pred epidemijo) in le v nekaterih segmentih kaže znake šibkosti, umirila se je tudi inflacija. Marca je bila (na letni ravni) 5,0-odstotna, kar je najmanj v skoraj dveh letih. A pot do želene dvoodstotne inflacije bo še dolga. Če se Fed še ne bo zaustavil pri dvigovanju obresti, bo verjetnost za recesijo še večja, še posebej ob vse manjši posojilni dejavnosti bank, ki jih je prizadel marčevski propad treh institucij, predvsem banke Sillicon Valley, ki je financirala številna majhna in srednje velika podjetja.

Goljat zmaguje: v banko JPMorgan konec marca priteklo za 50 milijard depozitov
A če so se manjše ameriške banke (manjše po tamkajšnjih merilih) zaradi občutnega lanskega razvrednotenja svojih obvezniških naložb znašle na robu preživetja in se soočile z velikim odlivom depozitov, so takšne razmere očitno zelo koristile največjim bankam z Wall Streeta, ki so prevelike, da bi propadle. V petek se je začela sezona objav poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja, pričakovati pa je okrog petodstotni padec dobičkov podjetij znotraj indeksa S & P 500 v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem. Ravno banke so bile prve na potezi. Skupni imenovalec je: največje banke so pozitivno presenetile z dobički v obdobju 1. januar–31. marec. JPMorgan Chase, s 3,67 bilijona dolarjev največja banka po bilančni vsoti, je vsekakor med zmagovalci bega depozitov iz srednje velikih bank, saj se je ob koncu marca JPMorganova vsota depozitov povečala za 50 milijard dolarjev, medtem ko je celotna industrija v prvem četrtletju zaznala triodstotno krčenje depozitov.

Četrtletni dobiček JPMorgana poskočil za 52 odstotkov
Delnice JPMorgana so se v petek podražile za sedem odstotkov in so spet višje, kot so bile na začetku leta. Tečaji regionalnih bank so medtem v petek spet padli. "JPMorgan odraža naše prepričanje, da Goljat zmaguje v smislu rasti, obsega poslovanja in odpornosti na šoke," so zapisali pri Wells Fargu. JPMorgan je imel predvsem na račun višjih obrestnih prihodkov za 12,6 milijarde dolarjev dobička v prvem četrtletju, kar je 52 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Dobiček na delnico znaša 4,10 dolarja, kar je 20 odstotkov nad napovedmi analitikov. Banka je hkrati tudi zvišala oceno obrestnih prihodkov v preostanku leta. Prvi mož banke Jamie Dimon je na novinarski konferenci tudi povedal, da ga morebiten posojilni krč, ki se odraža v finančnem sektorju, ne skrbi. Dimon še poudarja, da ima banka omejeno (manj kot desetodstotno) izpostavljenost do sektorja poslovnih nepremičnin.

Z višanjem obrestnih mer naložbe na nepremičninskem trgu manj privlačne
Ravno glede zdravja nepremičninskega trga je vse več zaskrbljenosti, nekateri se sprašujejo, ali bi lahko bila to naslednja padla domina, potem ko so marca propadle tri ameriške banke. Pri banki Citi napovedujejo, da bi lahko delnice evropskih nepremičninskih družb do naslednjega leta padle še za 20 do 40 odstotkov, ob najslabšem scenariju tudi za polovico. Krepko višje obrestne mere so namreč občutno zarezale tudi v ta sektor, saj so se na eni strani povečali stroški zadolževanja, na drugi strani pa znižale vrednosti nepremičnin. Za številne vlagatelje so postale privlačnejše naložbe v dolžniške vrednostne papirje. Z nakupom varne obveznice ali zakladne menice namreč zlahka ustvariš višji donos kot na primer z oddajanjem stanovanja v najem. Konkretno: neto donos marčnih enoletnih državnih zakladnih menic pri vložku 220.000 evrov in 3,25-odstotni obrestni meri znaša 2,42 odstotka, to pa je več, kot lahko vlagatelj v povprečju iztrži v Ljubljani z mesečno najemnino dvosobnega stanovanja.

Equinox zaradi zelo nizke zadolženosti varna naložba
Ker na Ljubljanski borzi kotira tudi nepremičninska družba Equinox (od začetka leta so delnice v izračunu indeksa SBITOP), nas je zanimalo, kako občutijo spremenjeno poslovno okolje. "Na dvige obrestnih mer smo zelo dobro pripravljeni, saj je družba približno desetkrat manj zadolžena (3,29-odstotni neto dolg glede na sredstva v primerjavi z 39,48 odstotka, kolikor znaša povprečje v panogi) glede na povprečne evropske nepremičninske družbe, ki so vključene v indeks javnih evropskih nepremičninskih družb EDMRE. Po kazalniku neto dolg/EBITDA smo zadolženi celo 15-krat manj od povprečne javne nepremičninske družbe. To se lepo zrcali tudi pri delnicah omenjenih družb na borzah – več kot ima družba dolga, bolj so upadle cene delnic," nam je povedal Primož Jagarinec iz Equinoxa in dodal: "Desetletje rekordno nizkih obrestnih mer se je končalo in tisti, ki so relativno bolj zadolženi, bodo zdaj 'plačali ceno'. Družba Equinox je tudi javno objavila, da ravno zaradi tovrstnih razmer ne bo nikoli presegla 25 odstotkov LTV-ja oz. dolga v virih sredstev."