Predsednik stranke Zares Gregor Golobič in podpredsednica Darja Radić sta na novinarski konferenci predstavila predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ki predvideva ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).

Golobič: Opozarjali smo na sume koruptivnega delovanja
Golobič je dejal, da je bila ustanovitev AUKN-ja poskus vlade narediti korak naprej na področju strokovnosti, transparentnosti in učinkovitosti upravljanja kapitalskih naložb države. Pri tem poskusu je, kot pravi, sodeloval tudi Zares.

Poudaril je, da je bil Zares ves čas kritičen do delovanja AUKN-ja, danes pa je podal splošno oceno delovanja agencije. Opozoril je, da je koncept AUKN-ja, kot je bil uveljavljen skozi zakon, nedomišljen in da se je izrodil v nekaj, kar vodi k nasprotnim ciljem, kot so bili zastavljeni in so po njegovem mnenju tudi legitimni.

Prepričan je tudi, da je agencija, kot je vodena in menedžirana v trenutni sestavi, nekompetentna, hkrati pa deluje izrazito netransparentno, česar pa, kot pravi, zakon ne more odpraviti. "Sedanji AUKN je prosto lebdeč in kot takega ga nosijo vetrovi interesnih skupin in lobijev, lahko tudi povezanih s kom v vladi," je še dodal.

"Že ko smo bili v vladi, je Radićeva predlagala ukrepanje na tem področju in to podkrepila z dokazi o spornem in s sumom koruptivnega ravnanja povezanim izsiljevanjem posameznih članov agencije v določenih državnih podjetjih," je izpostavil in dodal, da so bila tudi v primeru NKBM-ja določena podjetja "prisiljena po diktatu na neki revolucionaren način s strani agencije in z očitnimi političnimi in lobističnimi botri investicijska sredstva nameniti za dokapitalizacijo, ki jim je do danes prinesla že več kot 15 milijonov evrov izgube".

Zares za ustanovitev urada znotraj vlade
Radičeva je pojasnila, da novela zakona o upravljanju kapitalskih naložb predvideva ukinitev AUKN-ja in centralizacijo upravljanja kapitalskih naložb na posebnem uradu znotraj vlade, s čimer naj bi "dali spet tistemu, ki nosi politično odgovornost za upravljanje državnega premoženja, torej vladi, orodje, da bo to odgovornost tudi lahko sprejemal". Agencija namreč po njenem mnenju že od same ustanovitve ni izpolnjevala zastavljenih ciljev povečanja transparentnosti in učinkovitosti upravljanja državnega premoženja.

"Agencija se je preusmerila v tiste aktivnosti, ki ji omogočajo krepitev moči, to dela s tem, da stalno menjuje člane nadzornih svetov, ki ji niso poslušni. S tem, ko si krepi moč, prevzema pravzaprav funkcijo lastnika, ne pa upravljavca državnega premoženja. Odločitve sprejema v interesu določenih skupin, ki so še daleč od tega, kar bi bilo v interesu države," je izpostavila.

Akreditacijski svet ostaja
V noveli zakona je po besedah Radićeve predvidena ohranitev akreditacijskega sveta, vendar tudi za njegove člane, ki odločajo o usposobljenosti kadrov, ki bodo sodelovali pri upravljanju državnega premoženja, določa, da se mora tudi za njih ugotavljati možnost obstoja konflikta interesov.

Golobič je ob tem še dodal, da zakona ne bodo vložili nemudoma, temveč bodo predtem k skupni vložitvi v parlamentarno proceduro povabili še druge poslanske skupine.
AUKN: Dobro delamo, zato nas skušajo ustaviti
Agencija deluje pregledno in v skladu s smernicami OECD-ja, so se na izjave Zaresa odzvali v V AUKN-ju. "Vsa naša pričakovanja, ki jih naslavljamo na državna podjetja, so usmerjena v dolgoročni razvoj in povečevanje vrednosti državnega premoženja," trdijo na agenciji.

Poudarjajo, da si ne dovolijo, da bi služili kot podaljšana roka zasebnih interesov, in dodajajo, da se jim ob tako nenadni pobudi za spremembo zakonodaje poraja pomislek, da je to prav zaradi njihove "neposlušnosti".
"Obtožbe se pojavljajo zaradi aktivnega dela agencije, razčiščevanja potencialnih nepravilnosti in preprečevanja konfliktov interesov posameznikov v organih družb v državni lasti kot tudi vplivov posameznikov iz političnih strank na njihovo poslovanje.

Tako smo zaposleni v organih državnih institucij tarča pritiskov, napadov in osebnih diskreditacij s ciljem zaustaviti spremembe na tem področju. Neurejene razmere pri upravljanju družb v državni lasti so bile v veliki meri krive tudi za splošno slabo stanje v domačem gospodarstvu in družbi v celoti," pravijo na AUKN-ju.

Slovenija nujno potrebuje centraliziran in neodvisen organ za upravljanje državnih naložb, ki pa mora v določeni meri vseeno sodelovati z drugimi državnimi organi, še sklenejo v svojem odgovoru.