Bruto družbeni proizvod se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek. Gospodarska rast se je tako po obdobju približno dvoodstotnega povečevanja BDP-ja, ki je trajalo od drugega četrtletja lani, zmanjšala za približno polovico.

Spodbude zaradi tujega povpraševanja
Skromno gospodarsko rast v tem četrtletju je spodbujal izvoz, zaviralo pa gradbeništvo. Izvoz je bil v drugem četrtletju za 8,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. »Slovenski blagovni izvoz je ob nastopu gospodarske krize beležil enega največjih padcev v EU, od druge polovice leta 2009 je relativno hitro okreval, v drugem četrtletju letos pa se je spodbuda iz mednarodnega okolja umirila,« je ob tem poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle.

Gospodarsko aktivnost po njegovih besedah sicer še naprej spodbuja tuje povpraševanje, domača potrošnja pa ne kaže znakov okrevanja. Prav tako se še ni izboljšal dostop do virov financiranja.

Križanič: Rast slabša zaradi gradbeništva ...
Po oceni ministra za finance Franca Križaniča se gospodarska rast v Sloveniji sicer nadaljuje, a je slabša kot v zadnjih dveh četrtletjih. Upadanje gospodarske rasti minister pripisuje padcu investicijske porabe in globokem upadu dodane vrednosti v gradbeništvu. Gre za precejšen upad, meni Križanič, še zlasti, ker je bilo usihanje opazno že lani. Po njegovem je padec posledica neracionalne tekme z zniževanjem cen, ki jih ta sektor ne prenese.

... inflacijski tokovi obvladljivi
Slovenija po mnenju finančnega ministra obvladuje inflacijske tokove, saj se je inflacija, če primerjamo lanski in letošnji avgust, znižala za 0,9 odstotka, je zapisal.

Gaspari: Podatki niso dobri
Bolj izrazito nezadovoljen s podatki o slovenskem BDP-ju je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Dejal je namreč, da podatki niso dobri, med olajševalne okoliščine pa šteje to, da se relativni zaostanek za povprečjem EU-ja bistveno ne povečuje. Gaspari kot ključno izpostavlja predvsem delovanje bank, njihovo posojilno dejavnost in insolvenčne postopke.

Gaspari: Rasti ne bo, če se ne spremenijo banke
Podatki o gospodarski rasti po Gasparijevem mnenju resno opozarjajo na to, da srednjeročno močnejše gospodarske rasti ne bo, če ne bo sprememb v bančnem sistemu. Ustreznega financiranja podjetij brez ustrezne posojilne podpore namreč ne more biti, je dejal in napovedal vladne ukrepe na omenjenem področju.

Gaspari je prepričan, da posojilna dejavnost v Sloveniji v zadnjem obdobju stagnira, kar ni le posledica nizkega povpraševanja, ampak tudi konservativne politike bank. Poleg tega rast zavirajo počasno prestrukturiranje podjetij v tistih insolvenčnih postopkih, v katerih kot upniki nastopajo banke.

Upniki spodbujajo stečaje
Glede krize gradbeništva je Gaspari dejal, da panoge ne more reševati le država, ampak je to naloga vodstev podjetij. Tudi v gradbeništvu gre za prepočasne odzive upnikov, kar po njegovem mnenju stvari le poslabšuje. Sektor se ne more stabilizirati, če upnika ne zanima prisilna poravnava, ampak raje spodbuja stečaje gradbenih družb, je še dodal.

Letos so se cene dvignile za odstotek
Avgusta so se zvišale tudi cene življenjskih potrebščin, in sicer za 0,3 odstotka. Rast cen od začetka leta do konca avgusta je bila enoodstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna. Letna inflacija znaša 0,9 odstotka, v enakem obdobju lani pa je bila 2,3-odstotna.

Ta mesec so se zvišale cene rekreacije in kulture (za 0,8 %), gostinskih in nastanitvenih storitev (za 0,7 %), stanovanj in prevoza (vsako po 0,6 %), alkoholnih pijač in tobaka (za 0,5 %), hrane in brezalkoholnih pijač ter komunikacij (vse po 0,1 %). K skupni mesečni rasti cen so 0,2-odstotne točke prispevala dražja goriva in energija ter 0,1-odstotne točke višje cene počitnic v paketu. 0,2-odstotne točke so prispevale še druge avgustovske podražitve. Nižje cene pa so na Statističnem uradu Slovenje zaznali pri obutvi in zelenjavi.

Najvišja inflacija je v Estoniji
Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 2011 v povprečju 2,5-odstotna (v juniju 2,7-odstotna), v državah članicah EU-ja pa 2,9-odstotna (v juniju 3,1-odstotna); najnižja je bila na Irskem (1,0-odstotna), najvišja v Estoniji (5,3-odstotna); v Sloveniji pa je bila 1,1-odstotna.