Ena najbolj odmevnih gospodarskih afer v Sloveniji je zagotovo afera HIT. Nekdanji predsednik uprave novogoriške družbe Danilo Kovačič in soobtoženi Danilo Kodrič sta bila leta 2000 spoznana za kriva zaradi zlorabe položaja. Kovačiča, ki je zaradi zdravstvenih razlogov - zdravil se je v psihiatrični bolnišnici - prosil za odlog kazni, je pomilostil nekdanji predsednik Janez Drnovšek, Kodrič pa je novembra 2006 umrl v prometni nesreči.

HFP skoraj odnesel hrvaško vlado
Na Hrvaškem je zaradi korupcijske afere v skladu za privatizacijo junija 2007 skoraj padla vlada, saj so v nadzornem odboru HFP-ja sedeli trije vladni ministri. V operaciji Maestro so aretirali tri podpredsednike skoraj tri milijarde vrednega sklada in še tri ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja v korupcijski verigi, protipravne odtujitve nepremičnin, dogovorov z vlagatelji o sestavljanju natečajev in omogočanja protipravne uporabe ter kupovanja delnic, za kar naj bi prejeli več kot milijon evrov podkupnine.

Berlusconi oporoščen vseh obtožb
Korupcijske afere so pretresale tudi naše zahodne sosede Italijane. Medijski mogotec in nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je bil oktobra 2007 oporoščen vseh obtožb o tem, da je v 80. letih 20. stoletja podkupoval sodnike, da bi ti njegovemu tekmecu Carlu de Benedettiju preprečili prevzem družbe SME. Berlusconi, ki mu obtožbe o korupciji niso tuje - pred sodniki se je zaradi obtož o podkupovanju znašel najmanj šestkrat - je bil vedno oproščen, ali pa so morali primer proti njemu zaradi zastaranja opustiti.

Na podkupovanje ni odporen niti nogomet. Italijanski prvoligaši Juventus, Milan, Lazio, Fiorentina in Reggina so bili leta 2006 vpleteni v podkupovanje sodnikov. Nekdanji generalni direktor večkratnega prvaka Juventusa Luciano Moggi, ki naj bi v italijanski ligi povzročil več sto milijonov evrov škode, je dobil petletno prepoved delovanja v nogometu.

Tudi Ikea naj bi podkupovala
Poleti leta 2005 so na dan prišle obtožbe o podkupovanju v švedskem pohištvenem podjetju Ikea, v katerem naj bi 47 nemških menedžerjev od gradbenih družb prejelo 1,6 milijona evrov podkupnin. Eden vodilnih človekov podjetja se je v priporu obesil. Francoski dobavitelj avtomobilskih delov Faurecia naj bi si s podkupovanjem zaposlenih pri Audiju, BMW-ju in Volkswagnu zagotovil posle s temi podjetji in za to od leta 1998 vsako leto zapravil od 600.000 do 800.000 evrov. Proizvajalec elektronike, nemški Siemens, mora zaradi podkupovanja plačati 201 milijon evrov globe, je avgusta lani odločilo sodišče v Münchnu.

V Južni Koreji na udaru avtomobilske družbe
V Južni Koreji so v zadnjih letih najbolj odmevale afere vodilnih mož avtomobilskih podjetij. Maja 2006 je bil predsednik Daewooja Kim Woo-Čoong, ki je zaposlenim v svojem podjetju naročil, naj prikažejo povišana sredstva družbe, da bi tako prišli do več bančnih posojil, obsojen na deset let zapora zaradi nezakonite prisvojitve denarja družbe in računovodskih prevar. Generalni direktor Hyundai Group Čung Mong Hun, osumljen, da je v Severno Korejo nakazal skoraj pol milijarde evrov, je avgusta 2003 naredil samomor. Veliko bolje jo je odnesel predsednik uprave Hyundai Motor Čung Mong-Koo, ki triletne kazni zaradi obsodbe o poneverbi in zlorabi položaja ni odsedel. Namesto tega je v dobrodelne namene poklonil skoraj 900 milijonov dolarjev, pisal članke o upravljanju in predaval o preglednem vodenju.

T. V.