Gospodarski odnosi med Slovenijo in Veliko Britanijo brexita še niso občutili, z izjemo padca funta, ki je po referendumu povzročil nekatere dodatne stroške. A pogajanja med EU-jem in Veliko Britanijo odpirajo številne negotovosti glede poslovnega sodelovanja v prihodnosti, je bilo glavno sporočilo okrogle mize v organizaciji Britansko-slovenske gospodarske zbornice.

Tako sta generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič in izvršni direktor družbe Akrapovič Uroš Rosa poudarila, da obe podjetji še naprej poslujeta z britanskimi partnerji kot običajno, je pa Rosa poudaril, da je bilo po referendumu občutiti negotovost glede nadaljnjega sodelovanja pri njihovem distributerju za Veliko Britanijo, ki pa na poslovanje ni bistveno vplivala.

Prvi strošek je bil padec funta
Prvi višji račun brexita pa so že prejeli pri podjetju Equaleyes, je poudaril izvršni direktor Luka Topolovec, ki je poudaril, da je padec valute zanje pomenil dodatno tveganje pri že tako tveganih naložbah v zagonska podjetja. Na tem področju je, tako Topolovec, že čutiti napetosti. Tudi Colin Hutchinson iz družbe Ascent resources je izpostavil boleč račun ob padcu valute.

So pa sogovorniki enotnega mnenja, da večji del negotovosti še prihaja v času pogajanj med Veliko Britanijo in EU-jem. Predvsem se bojijo morebitnih novih omejitev in predpisov, ki bi za gospodarstvenike pomenili nove stroške in omejitve pri mobilnosti. Hutchinson zato poudarja, da bo ključno obdržati prost pretok kapitala med Veliko Britanijo in EU-jem, saj so druge morebitne birokratske ovire lažje premostljive.

Evropska unija mora biti enotna
Božiča predvsem skrbi, kako enotno bo Unija nastopila pri pogajanjih ob brexitu. "Ne sme priti do situacije, da bo šlo zgolj za pogajanje med Nemčijo ali Francijo, druge države pa v to ne bodo enako vključene." Rosa pa je ob tem poudaril, da bo do določenih sprememb gotovo prišlo, saj nekatere družbe že razmišljajo o selitvi proizvodnje iz Velike Britanije v EU.

Prav te selitve pa pomenijo tudi novo priložnost, meni Pawel Peplinski iz družbe PwC, ki je poudaril, da bi lahko Slovenija izkoristila tudi to možnost, da privabi tovrstna podjetja. Tudi preostale negotovosti okoli brexita lahko po njegovem mnenju predstavljajo podjetjem izziv, da postanejo prilagodljivejša.

Ljudje ne smejo biti predmet pogajanj
Ključno vprašanje je tudi, kako bo urejeno lastništvo podjetij v Veliki Britaniji za državljane EU-ja, je poudaril Topolovec in dodal, da so nekateri njegovi sodelavci, ki so nastanjeni v Veliki Britaniji, prav zato že zaprosili za britansko državljanstvo. Topolovec pa upa tudi, da ne bo večjih omejitev pri prehajanju mej, saj bi zastoji na mejah pomenili tudi tveganja, kadar je službena pot povezana s potrebo po hitrem ukrepanju.

Ob vprašanju statusa državljanov Velike Britanije, ki živijo v drugih državah EU-ja, in obratno pa Hutchinson poudarja predvsem humanističen vidik. "Nekako je treba poiskati rešitev za ljudi, ki so si v desetletju zdomstva ustvarili nove življenjske razmere. Nemoralno bi bilo, da bi bili ti ljudje in njihove usode uporabljani kot adut pri pogajanjih."

Bo politika prisluhnila gospodarstvu?
V razpravo na okrogli mizi se je sicer vključila tudi Verica Trstenjak z univerze na Dunaju, ki je poudarila, da brexit pomeni številne pravne izzive za najrazličnejša področja. Od varstva potrošnikov do ureditve avtorskih pravic in drugih področij, ki so bila do zdaj v pristojnosti EU-ja. "Treba je najti odgovor na vprašanje, kdo bo pristojen za reševanje morebitnih sporov med strankama iz Velike Britanije in EU-ja," je dejala Trstenjakova in dodala, da hitrih rešitev na tem področju ne gre pričakovati.

Sicer pa gospodarstveniki upajo, da bo politika na obeh straneh upoštevala, da sta tako Velika Britanija kot Evropska unija gospodarski partnerici, ki skupno tekmujeta s konkurenco iz Azije. Peplinski je ob tem dejal, da je treba politiko prepričati tudi o gospodarskih interesih. Topolovec prav zato upa, da bodo pogajalci našli sprejemljive rešitve za obe strani, Rosa pa je dejal, da upa, da se bodo politiki med pogajanji spomnili, od kod prihajajo njihove plače.