Tusk je po pogovoru s Cerarjem dejal, da je v postopkih pogajanj o brexitu "naš najpomembnejši adut enotnost naših članic". Cerar pa je dodal, da bo Slovenija kot konstruktivna članica v okviru pogajanj z Veliko Britanijo prispevala k enotnosti sedemindvajseterice. Premier je napovedal tudi, da se bo Slovenija v postopku brexita zavzemala za uveljavitev interesov slovenskih državljanov, še posebej tistih, ki živijo v Veliki Britaniji.

Slovenski premier pričakuje, da bodo pogajanja z Veliko Britanijo, ki bodo predvidoma trajala dve leti, naporna in zahtevna, pa tudi poštena. "Ob tem si želimo, da Združeno kraljestvo ostane pomemben partner EU-ja kot tudi Slovenije in upajmo, da se to z izstopom ne bo spremenilo," je poudaril Cerar in dodal, da EU med brexitom ne sme pozabiti na druge izzive in projekte.

Uraden začetek brexita
Uradni London je namreč v sredo v skladu s 50. členom Lizbonske pogodbe Evropski svet končno tudi uradno obvestil o svoji nameri za izstop iz povezave. Tusk je v petek objavil smernice za pogajanja z Veliko Britanijo, v katerih je predlagal, da bi pogajanja z Londonom potekala v dveh korakih, in sicer najprej o ločitvi, ko bo na njih dosežen zadosten napredek, pa se bodo lahko začela pogajanja o prihodnjem sodelovanju.

Po 60-letnici Rimske pogodbe, temelja EU-ja, in slovesnem sprejetju Rimske deklaracije, ki začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, so bila v središču pogovorov Tuska in Cerarja mnenja o ukrepih za izvedbo deklaracije. Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Unije so v izjavi potrdili enotnost, skupne interese in vrednote ter opredelili izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih.

Evropska perspektiva Balkana
Cerar in Tusk sta govorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu, pri čemer je Cerar dejal, da mora EU ostati odprt za države Zahodnega Balkana, ki pa morajo za vstop v EU izpolnjevati pogoje. Opozoril je, da so razmere v nekaterih delih te regije precej politično napete, pri čemer je izpostavil Makedonijo. Želi si, da bi države v regiji našle odgovore na svoje izzive skozi dialog, tako da bodo zagotovile politično stabilnost in mir.

Tusk je ponovil, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v EU-ju. "EU ostaja trdno zavezan širitveni politiki za to regijo, kar so potrdili tudi voditelji EU-ja na zadnjem zasedanju Evropskega sveta v marcu," je zagotovil. Prepričan je, da bo Slovenija še naprej igrala pomembno vlogo pri usklajevanju ukrepov za večjo stabilnost in blaginjo te regije.

Tusk razume nasprotovanje nadzoru mej
Tusk je sicer večji del izjave namenil vprašanju migracij. Po njegovih besedah je bil za rešitev migrantske krize ključen učinkovit nadzor zunanjih meja EU-ja, pogoj za to pa je bilo tesno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in Turčijo. "Danes smo s skupnim naporom skoraj ustavili nezakonite migracije po zahodnobalkanski poti," je dejal.

Kot je poudaril, mora zahodnobalkanska migrantska pot ostati zaprta za vedno, to pa moramo doseči tudi na osrednji sredozemski poti. Glede na pozitiven razvoj dogodkov Tusk razume nasprotovanje Slovenije začasnemu nadzoru na notranjih mejah schengenskega območja. "Zagotavljam vam, da preučujemo vse možnosti za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega prostora," je dejal.

Zahvala za sprehod po središču Ljubljane
Predsednik Evropskega sveta se je zahvalil Cerarju za nedeljski sprehod po središču Ljubljane, med katerim sta se ustavila tudi pred Prešernovim spomenikom, kjer mu je slovenski premier pojasnil pomen slovenske himne. Tusk je nato ob koncu izjave za medije prebral 7. kitico Zdravljice v slovenščini.

Tusk, ki se je že srečal tudi s predsednikom Borutom Pahorjem, bo iz Slovenije odpotoval na obisk v Makedonijo, eno izmed držav v regiji, ki se že dalj časa spoprijema s politično krizo.