Gradbenim podjetjem gre celo tako dobro, da bi želeli delati še več, a, kot pravijo, imajo resne težave s pridobivanjem ustreznih delavcev. Tak je tudi obrtnik iz Kanala ob Soči Zoran Simčič, ki ima v svojem gradbenem podjetju zaposlenih 13 delavcev, takoj bi potreboval še vsaj tri dodatne, a mu jih prek oglasov v Sloveniji ne uspe dobiti. "Mladi se za te poklice ne odločajo več, kar pomeni, da smo vsi tu zaspali pri pridobivanju kadrov, ki bi jih morali iskati takrat, ko smo jih imeli, ne zdaj, ko jih nimamo. Zdaj pa to poskušamo krpati s kadri iz drugih republik," razmišlja Simčič.

Predlani je delo pri nas dobilo okoli 5.000 Bošnjakov, letos naj bi jih že več kot 15.000. Anka Rode z zavoda za zaposlovanje ob tem izpostavlja, da delodajalci delovno silo iščejo drugje zaradi gospodarske rasti. Na zavodu zato skušajo čim hitreje priskrbeti vse potrebno, pojasnjuje Rodetova in dodaja, da je treba gospodarsko rast izkoristiti.

Slovenija predstavlja odskočno desko
Na Zavodu za zaposlovanje primanjkljaj ustreznega kadra povezujejo tudi s precejšnim znižanjem števila brezposelnih. Če smo še leta 2013 imeli rekordnih 124.000 brezposelnih, jih je bilo konec lanskega leta brez dela le še 85.000. Zato je tudi ustreznega kadra na voljo vedno manj.

Simčič pa poudarja, da "delavec pride k njim, s papirji, potem pa kmalu odide v države, kot so Švica, Avstrija, Nemčija in Italija. Zato morajo podjetja, še posebej tista ob meji, delavcem ponuditi več. Plače zidarjev v Italiji in Avstriji se namreč začenjajo pri 1.500 evrih neto."