Demografska gibanja in pomanjkanje kadrov na trgu dela so spodbudili Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) k organizaciji posveta na temo zaposlovanja tujcev, kjer so udeleženci posveta najprej izpostavili dolgotrajne postopke za pridobivanje dovoljenj in deloma nejasna navodila, kaj morajo delodajalci storiti, da lahko zaposlijo tujca.

Kljub očitkom iz občinstva o dolgotrajnosti postopkov za pridobivanje delovnih dovoljenj je po mnenju direktorice zavoda za zaposlovanje Mavricije Batič velik korak k poenostavitvi postopkov zavod naredil z dodatnimi zaposlitvami uslužbencev, pristojnih za izdajo mnenj in postopke za izdajo dovoljenj. S potrojitvijo uslužbencev naj bi bili povprečni roki za zaključek postopka 17 dni za državljane BiH-a in 22 dni za državljane Hrvaške.

Motivirati bo treba tudi starejše
Batičeva je poudarila, da je povpraševanje po tujih delavcih logična posledica slabe demografske strukture v Sloveniji, saj se na zavodu na eni strani ukvarjajo s povpraševanjem po delavcih, po drugi strani pa imajo veliko tudi prijavljenih, a gre za starejše ljudi, ki so težje zaposljivi. Da je demografska struktura v Sloveniji problematična, je poudaril tudi sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar: "Čez pet let bo vsak peti delavec v Sloveniji starejši od 55 let in te ljudi bo treba motivirati in usposobiti za delo."

V takih okoliščinah je po Pogačarjevem mnenju priliv delovne sile iz tujine nujnost za zadostitev povpraševanja po delu. Zato ima Slovenija tudi že sprejeto strategijo ekonomskih migracij, v kratkem pa se bodo na ministrstvu lotili priprave nove. Tudi sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je poudaril, da si državni organi prizadevajo pospešiti postopke za pridobitev ustreznih dovoljenj.

Šefic: Ekonomske migracije so dobre, nezakonite niso
Šefic je ob tem poudaril, da pri nas pogosto zamenjujemo ekonomske migracije, ki so spodbudne za gospodarstvo in jih je treba negovati, s spontanimi nezakonitimi migracijami, ki po njegovem mnenju ne pomenijo rešitve za ta izziv. Določene rešitve lahko sicer prinesejo programi relokacije in preselitve migrantov iz Grčije, a je Slovenija pri teh postopkih omejena z evropskimi pravili.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je poudaril, da določeno rešitev pri zaposlovanju lahko prinesejo sporazumi z drugimi državami, kot sta Gruzija in Ukrajina. Poudaril je, da se slovensko gospodarstvo spreminja in posledično povečuje povpraševanje po strokovnih kadrih, kjer je ljudem treba olajšati zaposlovanje. Prav zato so vzpostavili medresorsko skupino, ki bo pripravljala rešitve na teh področjih.

"Višje izobraženi potrebujejo drugačen postopek"
Da se delodajalci, ki iščejo izobražene kadre, srečujejo z najrazličnejšimi težavami, je poudarila tudi vodja kadrovskih storitev pri družbi Lek Nives Fajfar. Pri zaposlovanju tujcev z visoko izobrazbo je po njenem mnenju težava predvsem v visoki obdavčitvi, saj ti ljudje navadno prihajajo na delo za določeno obdobje v času, v katerem pa morajo plačevati šolanje za otroke, saj država ne financira programov v angleškem jeziku. Po njenem mnenju bi lahko država pomagala tudi s sofinanciranjem nastanitve, saj imajo ti ljudje že v lasti nepremičnino v lastni državi in posledično dvojne stroške. Zato meni, da bi morali pripraviti drugačne programe za zaposlovanje tujcev z visoko izobrazbo in upoštevati tudi njihove potrebe.

Vsi udeleženci posveta so se strinjali s tem, da je bilo v preteklosti veliko nezakonitih praks na področju zaposlovanja tujcev in izkoriščanja tujih delavcev, zato so pri pripravi zakonodaje upoštevali tudi možnosti zlorab, je poudaril Šefic. Direktor za korporativno upravljanje pri Alpini Iztok Malarčič je poudaril, da bi morala država usposobiti ljudi za ugotavljanje in pregon nezakonitosti, ne pa kaznovati vseh gospodarstvenikov. Poudaril je tudi, da se izkoriščanje in nezakonitosti pri zaposlovanju tujih delavcev še vedno pojavljajo, le da jih slovenski delodajalci zdaj izvajajo v Nemčiji.

Pisarne v tujih državah?
Med predlogi za izboljšanje pogojev zaposlovanja je generalni sekretar GZS-ja Samo Hribar Milič poudaril tudi vzpostavitev posebnih pisarn v državah, kot sta Srbija in Makedonija, kjer bi lahko iskali primerne kadre za slovenska podjetja. Pogačar je dejal, da rešitev vidi v mednarodnih sporazumih, kot je sporazum s Srbijo, ki bo pripravljen po zgledu sporazuma z BiH-om. Temu je sledil poziv iz občinstva, naj pazijo, da ne bodo stvari zakomplicirali, saj je trenutno "Srba lažje zaposliti kot Bosanca".