Organizatorji zbiranja in aktivisti so v družbi predstavnikov stranke danes v državni zbor prinesli 7000 podpisov, ki so jih zbrali v okviru peticije Dvignimo plače.

Levica je v DZ vložila tudi predlog zakona o spremembi minimalne plače, ki je trenutno postavljena pri 613 evrih - ta se bo prav jutri znašel pred poslanci.

Predlagajo, da se minimalna plača do leta 2019 zviša na 700 evrov neto, potem leta 2020 pa na 763 evrov neto.

"Dvig si danes lahko privoščimo"
"7000 podpisov izraža neko ljudsko voljo za spremembo na tem področju, da se delavske plače dajo na prvo točko dnevnega reda v slovenski politiki," je prepričan eden izmed aktivistov Milan Mrđenović.

Pojasnil je, da so se za zbiranje podpisov odločili, ker je to po njihovem mnenju najboljši način, da pristopiš do ljudi. Ob tem je poudaril, da so plače v Sloveniji sicer visoke, a da je osnova minimalna. Opozoril je na veliko primerov, kjer osnovne plače ne dosegajo minimalne, in ta šele z dodatki, ki pa se ne štejejo v pokojninsko osnovo, pride do zakonsko določene minimalne plače. "To lahko čez nekaj desetletij, ko bodo šli ti v pokoj, povzroči velik problem," je opozoril.

Podpise je prav tako pomagal zbirati Marjan Kurnik, ki je poudaril, da je bil sam 37 let direktor srednjih in večjih podjetij. "Če je ekonomski položaj Slovenije kdaj tak, da si lahko privoščimo višje plače, potem je to danes," je prepričan. "V zadnjih treh ali štirih letih imamo v Sloveniji - lahko rečemo - izjemno gospodarsko rast. Res je, da je ta šele leta 2016 prišla na stanje iz leta 2008, a vendar so tudi obeti za leti 2018 in 2019 dobri. Lani je imelo slovensko gospodarstvo 3,2 milijarde dobička, in nujno je, da imajo od tega nekaj tudi delavci," meni.

Predlog: vsaj 20 odstotkov več od minimalnih stroškov
"Vemo, da je v Sloveniji vsak peti od tistih 300.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine, zaposlen. Dela osem ur in od svojega dela ne more preživeti. Vemo tudi, da se je iz države lani izselilo 8000 ljudi in da je revščina najhujša med upokojenci," je spomnil Mesec.

"Naš predlog je, da bi moral vsak, ki dela osem ur, dobiti vsaj 20 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi stroški v tej državi in da nobena osnovna plača ne bi smela biti manjša od minimalne," je povzel.

"Ne bi se torej smelo več dogajati, da imamo varnostnika, ki pride z osnovno plačo na plačilni listi 240 evrov, do minimalne plače pa pride šele z izplačili raznih dodatkov. Lahko sami izračunate, kakšno pokojnino bo ta človek imel - pokojnina je namreč bolj ali manj vezana na osnovno plačo, ne na izplačilo," je opozoril.

Ob tem je dodal, da tudi če jutri omenjeni predlog zakona ne bo sprejet, je to hkrati napoved za predvolilni boj in da bo to njihovo izhodišče za prihajajoče državnozborske volitve.

Opozorila kritikov predloga
Pristojni državnozborski odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je konec novembra že sklenil, da predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Nasprotniki predloga so v razpravi poudarili, da bi imele spremembe prevelik pritisk na stroške dela, kar bi lahko znižalo konkurenčnost gospodarstva in oslabilo rast.

Kot je poročal STA, so nasprotovanje predlogu izrazili državni sekretarji Peter Pogačar z ministrstva za delo, Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Tilen Božič z ministrstva za finance. Poudarili so,da bi imel ukrep škodljive posledice za konkurenčnost gospodarstva, pred njegovim sprejetjem pa bi bil potreben temeljit in širok dialog.

Vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo Branko Vidič je dejal, da jim je uspelo število zaposlenih v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo, znižati z 8600 na 6100. Ob uveljavitvi zakona bi število prejemnikov minimalne plače zraslo na 22.400. Poudaril je, da bi uveljavitev zakona pomenila hud pritisk na dvig plač v javnem sektorju.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je po drugi strani opozoril, da je plačna politika do mnogih delavcev nepravična. Navedel je primer delavca iz gostinske dejavnosti, čigar plača ne doseže 500 evrov. Marinka Levičar (DeSUS) se je v razpravi z navedbami o prenizkih plačah mnogih delavcev sicer strinjala, a je izrazila tudi razumevanje pomislekov delodajalcev. Opozorila je predvsem na manjša podjetja, ki bi po njenem mnenju dodatno breme težko prenesla.

Vojka Šergan (SMC) je spomnila, da je vlada v tem mandatu že uvedla nekaj sprememb na področju minimalne plače, in opozorila na nujnost širokega dialoga na tem področju. Po njenem mnenju sicer v tovrstnih razpravah pozabljamo na srednji sloj delavcev, ki najpomembneje prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti in zaradi katerih gospodarstvo raste tako hitro.

Miha Kordiš (Levica) je bil do stališča, da bi spremembe čezmerno obremenile delodajalce, zelo kritičen. Prepričan je namreč, da bi bili prikrajšani le za zelo majhen delež dobička, zato bi po njegovem mnenju trpel le pohlep.

Podpredsednica odbora Jasna Murgel (SMC) se z njim ni strinjala in je pritrdila razpravljavcem, ki so opozorili na neprimernost predloga. Tako je predlagala sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ki so ga člani odbora podprli z osmimi glasovi za in tremi proti.

Stalo bi do 150 milijonov evrov na leto
Levica je prejšnji teden pripravila tudi posvet o dvigu minimalne plače, na katerem sta sodelovala tudi ekonomist Urban Sušnik in sociolog Marko Kržan.

Kržan je zatrdil, da bi po izračunih predlagani ukrep dviga minimalne plače v javnem sektorju financiral sam sebe - dodatni prihodki, ki bi jih socialne blagajne v državnem proračunu pridobile zaradi tega, bi bili namreč višji kot izdatkov, ki bi nastali zaradi dviga. Po grobi oceni pa bi v zasebnem sektorju v primeru dviga minimalne plače na 700 evrov ta stal med 120 in 150 milijoni evrov na leto.

"To se morda sliši veliko, vendar če upoštevamo, da je plačna masa zasebnega sektorja približno 12 milijard evrov, vidimo, da gre za povečanje plačne mase v rangu enega odstotka. Dvig stroškov dela, ki je samo en element cene blaga, za en odstotek tako ne bi mogel bistveno zmanjšati konkurenčnosti izvoznikov na tujih trgih. Morda pa bi imel ta učinek, da bi najbolj izkoriščevalska podjetja v storitvenem sektorju zaprla vrata in proti temu mi ne bi imeli nič," je poudaril.

(Ne)vpliv na brezposelnost?
Sušnik pa je dejal, da je prva stvar, ki bi jo omenil vsak kritik povečanja minimalne plače oziroma že samega njenega obstoja, to, da naj bi vplivala na brezposelnost.

"Pri manjših zvišanjih neto učinka na brezposelnost ni. Glavna spremenljivka, ki vodi do zvišanja ali znižanja brezposelnosti, je akumulacija kapitala, so naložbe," je prepričan. Jasen učinek, ki ga po njegovih besedah lahko napovedo - da bo ta ukrep znižal dohodkovno neenakost.

Neodvisno od predloga Levice je tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak sredi oktobra napovedala dvig minimalne plače "nad prag tveganja revščine". Ministrstvo smo prosili za podrobnejša pojasnila, prav tako smo se po njihova stališča do predloga obrnili na združenje delodajalcev in gospodarsko zbornico, vendar odgovorov iz omenjenih institucij še nismo prejeli.