Vlada in sindikati po nedavnem podpisu dogovora o plačah in drugih ukrepih v javnem sektorju nadaljujejo pogajanja. Vodji sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, sta v skupnem pozivu spomnila, da je bil leta 2009 z vlado sklenjen dogovor o dvigu plač na nekaterih, zlasti najnižje vrednotenih orientacijskih delovnih mestih v javnem sektorju (čistilk, voznikov, kuharjev, vratarjev in telefonistov).

Zato se od tedaj prizadevajo, da bi z omenjenimi delovnimi mesti uskladili še ostala primerljiva, najnižje vrednotena delovna mesta v javnem sektorju, pri čemer v sindikatih opozarjajo, da je večina zaposlenih na teh delovnih mestih pod ravnjo minimalne plače.

Sindikati javnega sektorja so k nedavno sklenjenemu sporazumu z vlado pristopili tudi zaradi nekaterih konkretnih zavez, med katerimi je ena ključnih prav dvig najnižje vrednotenih delovnih mest v javnem sektorju za en plačni razred s 1. januarjem 2016.

V pogajanjih o tem, kako omenjeno uskladitev izpeljati, so predstavili vladni in sindikalni predlog, med katerima je po vladnih izračunih razlike za približno 300.000 evrov, skupna vrednost uskladitve pa bi po zadnjem sindikalnem predlogu pomenila strošek v proračunu za 1,3 milijona evrov na letni ravni. "To bi približno 8.200 najbolj socialno ogroženim zaposlenim v javnem sektorju na najnižje vrednotenih delovnih mestih vsaj malo izboljšalo gmotni položaj," sta zapisala vodji pogajalskih skupin.

Po njunem mnenju so v primerjavi z večstomilijonskimi učinki dogovora s sindikati javnega sektorja omenjene finančne posledice praktično zanemarljive, na ta način pa bi bil poravnan dolg do teh zaposlenih, katerih plače bi se glede na spremembo orientacijskih delovnih mest morale dvigniti že leta 2009. Vladna stran na zadnjih pogajanjih ni imela mandata za sprejetje sindikalnega predloga, zato pričakujejo, da bo mandat pridobila na seji vlade v četrtek.