"Smo zadovoljni. Naredili smo tisto, kar lahko in moramo, da bi odpravili veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon - da tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih in imajo minimalno plačo, nimajo pravice do dodatkov, pravice, ki gre vsem drugim," je pred vložitvijo podpisov dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Upamo, da bo v DZ-ju prevladal razum, da se bo oblikovala večina, ki bo predlog vseh sedmih sindikalnih central podprla," je dodal.

Pobuda sprememb definicije minimalne plače zajema spremembo zakona o minimalni plači, s katero bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Koalicija se je danes uskladila in se strinja, da je treba izenačiti pravice delavcev do plačila, ne glede na to, ali dobivajo minimalno plačo ali višje, je pred DZ-jem povedala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer. "To pomeni, da bomo koalicijsko podprli ta predlog in obravnavo pospešili," je napovedala. Prva obravnava bo tako predvidoma v okviru septembrske redne seje DZ-ja.

Podporo koalicije njihovemu predlogu so v ZSSS-ju že pozdravili. Kot so sporočili, "delavke in delavci pričakujejo, da se bodo današnje izjave predstavnikov koalicije čim prej prelile v pravičnejšo definicijo minimalne plače".

"Trenutno stanje ni pravično"
"Trenutno stanje na tem področju ni urejeno, ni pravično - delavci za enako delo ob različnih delovnih pogojih prejmejo enako plačilo," je dejal poslanec SMC-ja Saša Tabaković. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa opozarja, da je treba razmisliti o posledicah, da ne bodo spremembe prinesle več škode kot koristi: "Povečanje stroškov dela pomeni zmanjšanje konkurenčnosti določenih delodajalcev."

Koprivnikar opozarja, da stroški zaradi sprememb pri minimalni plači ne bodo majhni. Samo v javnem sektorju je več kot 9.300 delavcev z minimalno plačo, za katere že zdaj za doplačilo minimalne plače letno prispevajo osem milijonov evrov, predlagane spremembe pa bodo zahtevale dodatnih 1,3 milijona evrov.

Predlog sindikatov podpirata tudi koalicijska partnerja SD in DeSUS. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je potrdil, da se zavedajo, da bo potreben davčni sveženj, da bo poleg delavcev tudi gospodarstvo deležno spodbud.

Sveženj za konkurenčnost
Predlagali bodo sveženj sprememb zato, da bi ohranili konkurenčnost gospodarstva. V SMC-ju tako napovedujejo davčno razbremenitev delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kar bodo uravnotežili z dvigom davčne obremenitve kapitala oziroma dobička. "To si lahko v manjši meri privoščimo, ker smo v mednarodnih primerjavah v tem delu med najnižje obremenjenimi. Tukaj vidimo edino rezervo," je prepričan Koprivnikar.

Nujna so tudi prožnejše zaposlovanje, boljše poslovno okolje in zmanjšanje administrativnih ovir. "To je eden izmed pogojev v svežnju, ki lahko ohranijo konkurenčnost, čeprav se bodo stroški dela za delavce z minimalno plačo povečali," pojasnjuje Koprivnikar in dodaja, da bo del svežnja zajel tudi spremembe glede udeležbe delavcev pri dobičku. Uravnilovke ne podpirajo, saj se zavzemajo za rešitev, ki bi bolj nagradila zgolj delavce, zaslužne za ustvarjen dobiček.

Poslanci SMC-ja se bodo zavzeli za čimprejšnjo obravnavo zakona v DZ-ju, najverjetneje že na redni septembrski seji, je sklenil poslanec Tabaković.
NSi s svojim predlogom
V NSi-ju opozarjajo na neusklajenost s socialnimi partnerji. "Ker ima socialni dialog v Sloveniji velik pomen in dolgo tradicijo, bi takšni predlogi lahko porušili občutljivo ravnovesje, ki ga socialni partnerji s trdim delom vseh sodelujočih dosegajo," so povedali v NSi-ju. Opozorili so še na predloge za nižje davke in razbremenitev, ki jih NSi prav v teh dneh intenzivno predstavlja različnim socialnim partnerjem.
Eden izmed nosilnih predlaganih ukrepov za nižje davke je po pojasnilih NSi-ja tudi razbremenitev minimalne plače oziroma znižanje prispevkov delodajalcev na način, da se obremenitev delodajalcev ne bo povišala, delavci pa bi prejeli dobrih 50 evrov višjo neto mesečno izplačilo. V enem letu za zaposlene z minimalno plačo to pomeni ena dodatna plača več na leto, pravijo v stranki.
ZL: Trenutno stanje je krivično
V ZL-ju so danes še enkrat izrazili odločno podporo sindikalnemu predlogu. Trenutno stanje je krivično, saj prejemniki minimalne plače ne dobijo izplačanih dodatkov za delo ponoči, v nedeljo ali na praznike, ki jim sicer pripadajo, so pritrdili. Obenem pa so ponovili stališče, da mora biti predlagano izvzetje dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo le začetni korak, saj je treba iz definicije minimalne plače izvzeti vse dodatke, tako da bo minimalna plača osnovno plačilo za osemurni delavnik v normalnih delovnih pogojih. To bodo v ZL-ju pri obravnavi predloga novele v DZ-ju tudi predlagali.

GZS: To je socialni avtogol
Gospodarska zbornica Slovenije je izrazila presenečenje nad odločitvijo SMC-ja, da bo podprl sindikate. "Redefinicija minimalne plače bi bil socialni avtogol," je v odzivu zapisal generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič. "Namesto da bi država zmanjšala pretirano obremenitev plač in tako omogočila, da delavci v žep dobijo več, jemlje zaradi dviga bruto plač tudi od tistih, ki imajo že zdaj najmanjše plače, več davka in drugih dajatev. To prav gotovo ni socialni ukrep," je še zapisal Hribar Milič.

Ob tem so v GZS-ju prepričani, da bodo "v zameno za pristop k pogajanjem v javnem sektorju ponovno kratko potegnili gospodarstvo in delavci".

Ob sicer ugodnih napovedih je bruto domači proizvod na prebivalca še vedno krepko pod ravnjo iz leta 2008, so opozorili. "Zato je nesprejemljivo, da nekateri akterji v tej državi predlagajo rešitve, zaradi katerih bodo morala podjetja, ki po dolgih letih stagnacije končno spet lahko razmišljajo o novih projektih z vidika razvoja in investicij, ponovno zategniti pasove in dati državi še več," menijo.

Redefinicija minimalne plače bi po trditvah GZS-ja privedla do tega, da bi se delež zaposlenih z minimalno plačo še povečal, menijo. Ob tem so v zbornici dodali, da aktualna vlada še ni pokazala odločne konkretne reformne pobude, ne na davčnem ne na delovnopravnem področju, še najmanj pa na zdravstvenem in pokojninskem področju.

Kritični tudi v drugih zbornicah
Do redefinicije minimalne plače so kritični tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). V OZS-ju tako menijo, da gre za kršenje socialnega sporazuma, saj ta ne predvideva nobenih novih davkov in prispevkov za gospodarstvo.

TZS pa opozarja, da še ni vidnejših znakov okrevanja trgovinskega sektorja in da bi vsaka dodatna obremenitev stroškov dela imela negativne posledice.

Predlog krši socialni sporazum
Tudi Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) opozarja, da vloženi predlog sprememb zakona o minimalni plači pomeni negiranje socialnega dialoga in eklatantno kršitev sklenjenega socialnega sporazuma 2015-2016.

"Minimalna plača predstavlja eno najpomembnejših kategorij v okviru delovne zakonodaje, za katero smo se s socialnim sporazumom zavezali (tako vlada kot delodajalci in sindikati), da jo bomo urejali s socialnim dialogom in v soglasju s socialnimi partnerji," sporočajo iz ZDS-ja.

S tem ravnanjem tako sindikati kot predstavniki vlade kršijo podpisano konvencijo Mednarodne organizacije dela o minimalnih osebnih dohodkih, ki jasno opredeljuje vlogo obeh socialnih partnerjev, tako delodajalcev kot sindikatov.

Delodajalci so po besedah ZDS-ja tako že drugič izločeni iz procesa določanja minimalne plače. Prvič se je to zgodilo leta 2010, ko se je minimalna plača dvignila za skoraj četrtino, ta dvig pa je odnesel več kot 20.000 delovnih mest, opozarjajo.