Finančni minister Dušan Mramor je ob robu Strateškega foruma Bled dejal, da so podatki o bruto domačem proizvodu (BDP), ki je lani narasel za tri odstotke, v prvi polovici letošnjega leta pa za 2,7 odstotka, tako razlog za veselje kot tudi za skrb.

"To pomeni, da strukturne spremembe, ki smo jih naredili, in težke odločitve dajejo rezultate, ki smo jih napovedovali in pričakovali. Ti rezultati so celo boljši, kot smo jih pričakovali. Po drugi strani to vzbuja skrb, da bodo apetiti preveč porasli," je opozoril minister Mramor.

Poudaril je, da smo se znašli pred zelo pomembno odločitvijo, "ali si bomo zvišali plače in si razdelili del tega rezultata ali bomo na drugi strani dopustili, da se del tega rezultata prelije v večje zaposlovanje, predvsem mladih. Na tem področju moramo namreč storiti še veliko," je dodal.

Za letos pričakuje morda malenkost višjo gospodarsko rast od napovedanih 2,4 odstotka, naslednje leto pa naj bi bila rast nekoliko nižja, in sicer okoli dveodstotna.

Višja minimalna plača - manj delovnih mest
Glede minimalne plače je dejal, da če se minimalna plača zviša, bo po njegovem mnenju manj zaposlenih. "Predvsem mladi bodo imeli manjše priložnosti zaposlitve, in to je dilema, ki je pred nami," je opozoril.

Spomnil je, da ima Slovenija še vedno proračunski primanjkljaj. "Za letos ga načrtujemo v višini 2,9 odstotka BDP-ja, kar je toliko, za kolikor se moramo zadolžiti. Vsako dodatno odpravljanje varčevalnih ukrepov bi pomenilo povečevanje zadolževanja v tujini in povečevanje državnega dolga, s tem pa tudi povečevanje obresti, ki jih plačujemo," je dejal. Obresti zdaj plačujemo okoli tri odstotke BDP-ja letno.

Mramor zato meni, da je treba vztrajati na začrtani poti. "To vztrajanje bo dalo rezultate okoli leta 2019 oz. 2020, ko bomo v skladu s fiskalnim pravilom odpravili presežni primanjkljaj," je povedal.