BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, v primerjavi z drugim trimesečjem lani pa za 2,5 odstotka.
V prvi polovici 2015 se je BDP povečal za 2,7 odstotka.

Podatki potrdili pričakovanja
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da podatki o rasti BDP-ja v drugem četrtletju letos potrjujejo pričakovanja urada ter drugi domačih in mednarodnih ustanov. Na Umarju v prihodnjih četrtletjih pričakujejo tudi ugodnejša gibanja pri investicijah.

Na vprašanje, ali zadnje gibanje gospodarske dejavnosti napoveduje izboljšanje ocene za letošnjo gospodarsko rast, je danes direktorica statističnega urada Genovefa Ružič odgovorila, da to ni nujno. Rast se namreč v zadnjih dveh četrtletjih nekoliko upočasnjuje.

Cerar: Pot iz krize je zahtevna
Gospodarska rast Slovenije je spodbudna in kaže, da država ubira pravo pot proti izhodu iz krize. Ker je ta še vedno zelo zahtevna, ni mogoče, da bi ljudem prek transferjev na vseh področjih že dali to, kar si želijo, je po pogovorih s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom pred začetkom Strateškega foruma Bled dejal premier Miro Cerar.
Cerar je na novinarski konferenci spomnil, da mora Slovenija končno zares urediti javne finance, bistveno zmanjšati primanjkljaj, umiriti naraščanje javnega dolga in ga nato začeti zniževati, uveljaviti mora fiskalno pravilo in izpeljati strukturne reforme. Tako bo postala dober gospodar, ljudem pa bo to omogočilo dostojno življenje, vključno s socialno varnostjo.

"To je kompleksen proces in v letu ali dveh ga ni mogoče zastaviti tako, da bi na podlagi dosedanje dobre gospodarske rasti že lahko na vseh področjih prek transferjev ljudem dali to, kar si ta hip želijo," je opozoril premier.

Sindikati pričakujejo zviševanje plač
Gospodarska rast, pri kateri se ljudem življenje ne izboljšuje preko zviševanja plač, nima nobenega smisla, pa je poudaril sindikalist Branimir Štrukelj. To je po njegovem mnenju ključen konflikt, ki bo nastal v državi, če se bo varčevalna logika nadaljevala.

Cerarjevo izjavo, da je kljub spodbudni gospodarski rasti izhod iz krize še vedno zelo zahteven in da ni možno ljudem prek transferjev na vseh področjih že dati tega, kar si želijo, je Štrukelj označil za "malce bizarno".

"Če imamo gospodarsko rast, so zanjo zaslužni delavke in delavci v zasebnem in javnem sektorju in prav je, da se njihovo življenje glede na gospodarsko rast temu primerno izboljša," je pojasnil.

Ni še čas za spanje na lovorikah
Tudi po mnenju ekonomista Mitje Kovača je nadaljevanje izjemne gospodarske rasti razlog za optimizem, še posebej zaradi podatkov o visoki rasti izvoza. Vendar pa je ob tem opozoril, da ob pričakovani manjši ohladitvi gospodarske rasti zdaj ni čas za spanje na lovorikah in popuščanje "sindikalnim in lobističnim zahtevam in izsiljevanjem".

Le z izpeljanimi institucionalnimi reformami in privatizacijo bodo po njegovem mnenju ustvarjeni prepotrebni pogoji in temelji za vzdržno dolgoročno in stabilno gospodarsko rast, delovna mesta in blaginjo.

Poudarjanje pomena domače potrošnje
V gospodarskih združenjih so zadovoljni s podatki o močni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu, a hkrati svarijo, da dela še ni konec. Tako v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kot v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) se zavzemajo za nadaljevanje davčnih in administrativnih razbremenitev ter nujno potrebne reforme, poudarjajo pa pomen domače potrošnje.

V GZS-ju pričakujejo, da država končno opravi svojo domačo nalogo - v skladu z dano zavezo mora zagotoviti 1,5 milijarde evrov za investicije, ki bodo dale pospešek domači potrošnji. "Za male obrtnike in podjetnike, ki niso vezani zgolj na izvoz, pa je ključno, da se trend rasti domače potrošnje nadaljuje," dodajajo v OZS-ju, ker pravijo, da se je domača potrošnja se je v zadnjem obdobju sicer povečala, vendar še vedno ni na predkrizni ravni.

Rast se je nekoliko upočasnila
Gospodarska rast je bila v drugem trimesečju počasnejša kot v prejšnjih četrtletjih. V prvih treh mesecih je na letni ravni realno dosegla 2,8 odstotka, prav tako v zadnjih treh mesecih 2014. Pred tem je bila še višja, saj je bila v drugem lanskem četrtletju 3,3-, v tretjem pa 3,6-odstotna.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v drugem četrtletju letos zvišala za 2,4 odstotka, potem ko je bila v prvem trimesečju na letni ravni 2,7-odstotna. Pred tem je v zadnjem lanskem trimesečju dosegla 3,7 odstotka, četrtletje pred tem pa 3,7 odstotka.

Padec dodane vrednosti v gradbeništvu
Na statističnem uradu tako opažajo, da se rast skupne dodane vrednosti slovenskega gospodarstva v zadnjih treh četrtletjih umirja. To pripisujejo predvsem padcem dodane vrednosti v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih. Dodana vrednost v gradbeništvu se je v drugem trimesečju znižala za 6,4 odstotka.

V drugem četrtletju je na gospodarsko rast ugodno vplivala zasebna potrošnja, ki se je povečala za 1,8 odstotka. Končna potrošnja države se je v tem četrtletju povečala za 0,4 odstotka. Skupaj se je končna potrošnja povečala za 1,4 odstotka.

Krepitev izvoza
Na gospodarsko rast je tudi tokrat ugodno vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 5,5 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je iz četrtletja v četrtletje večji in je v drugem trimesečju h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.

Negativno je v drugem trimesečju na gospodarsko dejavnost vplivalo le investicijsko trošenje. Glede na drugo lansko četrtletje se je zmanjšalo za 0,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,5 odstotka, glavni razlog za padec pa so bile ob ohlajanju gradbenih dejavnosti manjše investicije v gradbene objekte, ki so se zmanjšale za 6,7 odstotka. Ublažile pa so ga večje investicije v opremo in stroje, ki so narasle za 5,5 odstotka.

Lani 3-odstotna rast
Statistični urad je objavil tudi revidirano oceno gospodarske rasti za celotno leto 2014. Ta je bila 3-odstotna, kaže sveža analiza, kar je precej več od februarske prve ocene (2,6 %).