Generalni sekretar Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Khan naj bi ocenil, da bo Grčija za reševanje svojih finančnih težav v treh letih potrebovala med 100 in 120 milijard dolarjev. Trenutni mehanizem dvostranskih posojil evroskupine in IMF-ja v vrednosti 45 milijard evrov naj bi tako predstavljal le uvod v nov sveženj denarne pomoči.
Finančni strokovnjaki dajejo le 30 odstotkov možnosti, da bo Grčija v prihodnjih petih letih restrukturirala svoj dolg. Reutersova raziskava med 54 ekonomisti je pokazal na velik dvom o trenutnih poskusih reševanja finančnih težav Grčije, ki se je znašla na robu bankrota.
Čeprav ekonomisti dajejo možnost le ena proti tri za restrukturiranje dolga v prihodnjih petih letih, pa dajejo še manjšo, 10-odstotno možnost, da bi Grčija zapustila območje evra. Raziskava je bila izvedena še preden je bonitetna agencija Standard & Poor's oceno za grški javni dolg znišala na raven ničvrednosti.
IMF je Grčiji že ponudil 15 milijard evrov pri zmanjševanju javnofinančnega dolga, ki trenutno znaša 300 milijard evrov. Zdaj pa po pisanju časnika, ki se sklicuje na neimenovane uradnike v Washingtonu in Atenah, razmišlja, da bi to vsoto povišal na 25 milijard evrov. Šlo naj bi za triletno posojilo. IMF pisanja Financial Timesa za zdaj ni želel komentirati.
Usoda Grčije v rokah držav evra
V EU-ju, ki ga je Grčija prejšnji teden tako kot IMF uradno zaprosila za pomoč, medtem po besedah Van Rompuya potekajo pogajanja med Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, IMF-om in grško vlado. Predsednik Evropskega sveta je še pojasnil, da naj bi v prihodnjih dneh pripravili poročilo, na podlagi katerega naj bi se voditelji držav območja evra na izrednem vrhu, ki bo predvidoma 10. maja, odločili glede triletnega skupnega programa za izvedbo pomoči Grčiji.
Grčija je za pomoč v okviru mehanizma usklajenih bilateralnih posojil držav v območju evra ob sodelovanju IMF-ja zaprosila pretekli petek. Posojila držav v območju evra naj bi v prvem letu znašala do 30 milijard evrov, skupaj s posojili IMF-ja pa do 45 milijard evrov.
Strah pred "epidemijo"
Dan po tem, ko je bonitetna agencija Standard & Poor's znižala oceno za grški državni dolg na raven ničvrednosti, so obrestne mere za grške državne obveznice danes presegle deset odstotkov in dosegle 10,149 odstotka, kar je največ do zdaj za katero izmed članic območja evra.
Na znižanje kreditne ocene so se danes s hudimi izgubami sicer odzvali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Nikkei se je tako znižal za 287,87 točke oz. 2,57 odstotka, na 10.924,79 točke.
Grška kriza, ki se iz dneva v dan poglablja, in vse večji strah pred širitvijo 'grške bolezni' na države, kot so Portugalska, Španija in Irska, klestijo tečaj evra. S skupno evropsko valuto se trenutno trguje pri 1,3158 dolarja, analitiki pa napovedujejo, da bi se vrednost evra utegnila v prihodnjih dneh znižati do 1,30 dolarja. V letu 2008, na vrhuncu gospodarskega razmaha, je evro dosegel celo vrednost 1,60 dolarja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje