Dan po tem, ko je evropski statistični urad sporočil, da je grški javnofinančni primanjkljaj večji, kot so mislili do zdaj, saj znaša 13,6 odstotka BDP-ja, in ne 12,7 odstotka, je grški premier George Papandreu dejal, da je obvezno sprožiti mehanizem za reševanje dolga, o katerem so se Atene pogajale z drugimi članicami evrskega območja in IMF-om.

Zadnje desetletje brebrižnega vodenja gospodarstva je Grčijo pripeljalo na rob bankrota in javni dolg se je povečal že na 300 milijard evrov. Za servisiranje tega dolga samo letos grške oblasti potrebujejo 54 milijard evrov, zato so se sredi aprila finančni ministri 16 držav članic skupne evropske valute dogovorili za izredno posojilo do 30 milijard evrov, če bo Grčija zaprosila za pomoč, kar se je zdaj tudi zgodilo. Preostalih 15 milijard pomoči naj bi prispeval IMF - skupno torej 45 milijard evrov, ki jih bo Grčija prejela do 19. maja. Grčija namerava z omenjeno finančno pomočjo pokriti najbolj nujne potrebe po svežih sredstvih s sprejemljivejšo obrestno mero, s katerimi bo lahko nadaljevala s servisiranjem dolga in se izognila insolventnosti.

Varčevalni ukrepi niso bili dovolj
Papandreu, ki je pred odhodom v Washington na pogovore z IMF-om obiskal egejski otok Kastellorizo, je pojasnil, da je za izredno pomoč zaprosil, potem ko se trgi niso pozitivno odzvali na varčevalne ukrepe, ki jih je bila zaradi hudih finančnih težav prisiljena sprejeti njegova vlada. Dejal je, da je finančnega ministra Georgea Papakonstantinuja pooblastil, da uradni zaprosi za sprožitev rešilnega mehanizma.

"Sprožitev mehanizma je državna nuja, in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je v televizijskem nagovoru povedal premier. "Naši partnerji bodo storili, kar je treba, da nam ponudijo varen pristan, ki bo naši ladji omogočil ponovno izplutje," je še dejal predsednik grške vlade in dodal, da bo to tudi sporočilo trgom, da EU ščiti evro.

Poleg finančnih težav se mora Papandreu spoprijemati še s številnimi protesti delavcev, ki nasprotujejo nižanjem plač in višanjem davkov v okviru vladnih varčevalnih ukrepov. Javni uslužbenci, ki so se jim solidarnostno pridružili še drugi delavci, so v četrtek že četrtič letos pripravili 24-urno splošno stavko, ki je znova ohromila življenje v državi.

Reševanje grške dolžniške krize ni vplivalo samo na Grčijo, ampak je zamajalo ugled celotnega območja evra, kar se je pokazalo tudi pri padanju vrednosti skupne evropske valute. Ob tem se je pojavil še strah, da bi lahko v podobne težave zabredla še kakšna druga članica evrskega območja, predvsem Portugalska in Španija.

Sprožitev postopka in hiter odziv IMF-a
Potem ko je grški finančni minister EU-ja v pismu obvestil, da Grčija poziva k sprožitvi mehanizma podpore, morata zdaj Evropska komisija in Evropska centralna banka najprej presoditi, ali gre res za izhod v skrajni sili, v primeru katerega je Grčija v skladu z dogovorom držav v območju evra upravičena do pomoči.

Na podlagi ocene Evropske komisije in ECB-ja morajo nato odločitev o sprožitvi mehanizma sprejeti države v območju evra s soglasjem. Nato ni nujno, da vse države z evrom hkrati posredujejo posojila Grčiji, temveč lahko države, ki so že izvedle vse potrebne nacionalne postopke, to storijo takoj, druge pa, ko jih izvedejo.

Zagotovilo o hitrem odzivu je podobno kot Bruselj podal tudi IMF. "Pripravljeni smo se hitro odzvati na to prošnjo," je povedal prvi mož sklada Dominique Strauss-Kahn. Dodal je, da z grškimi oblastmi že nekaj tednov tesno sodelujejo na področju tehnične podpore. Strauss-Kahn naj bi se v soboto sešel z grškim finančnim ministrom v okviru srečanja finančnih ministrov skupine najmočnejših gospodarstev G20.

Nemčija bo Grčiji nakazala največji delež pomoči
Nemška kanclerka Angela Merkel je v prvem odzivu dejala, da mora Grčija uvesti zaupanja vreden varčevalni program, preden bo evroobmočje zagotovilo pomoč. "Grčija mora odigrati svojo vlogo pri zagotovitvi vrnitve njenih financ na trdno pot," je dejala prva dama največjega evropskega gospodarstva, ki bo Grčiji nakazala največji delež predvidene pomoči.

Tako indeksi na vodilnih borznih indeksih kot tečaj evra so se v prvem odzivu na informacijo o grški prošnji za pomoč zvišali. Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem na mednarodnih finančnih trgih zvišal z 1,3202 dolarja, kar je bila njegova najmanjša vrednost po 30. aprilu lani, na 1,3329 dolarja.