Vodilne svetovne borze so bile na začetku tedna najvišje po jeseni 2008, ko je bankrotirala banka Lehman Brothers, zdaj pa sta veselje pokvarili Grčija in Portugalska. Foto: EPA
Vodilne svetovne borze so bile na začetku tedna najvišje po jeseni 2008, ko je bankrotirala banka Lehman Brothers, zdaj pa sta veselje pokvarili Grčija in Portugalska. Foto: EPA
Telekom Slovenije
Nič kaj veseli ne bodo danes lastniki Telekomovih delnic, saj jih je bilo moč kupiti le za 117,2 evra. Foto: MMC RTV SLO

V času, ko je šestmesečni euribor, ki je podlaga za izračun potrošniških kreditov, pod enim odstotkom, so takšni pribitki na grški dolg še bolj neverjetni. Vlagatelji programu ukrepov atenske vlade ne verjamejo, prav tako ne, da bo 45 milijard evrov pomoči, ki sta jo obljubila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad, rešilo grške proračunske težave. Črne misli se zrcalijo tudi v vrednosti evra, ki je padel na enoletno dno, pod 1,32 dolarja. Tudi delniški trgi so na udaru.


Grčiji neslavna oznaka "junk"
Evropske borze je že včeraj močno prizadela novica, da je bonitetna hiša Standard & Poor znižala kreditni oceni Grčiji in Portugalski, pri čemer je Grčija celo dobila oceno "junk", ki velja za tiste izdajatelje dolga, za katere je največ verjetnosti, da bodo bankrotirali. Vsi se bojijo, da se bo grška dolžniška kriza preselila še v preostale ranjene evropske dežele, med katerimi je na prvem mestu Portugalska. Začetnice najbolj prizadetih držav ironično poimenujejo s kratico PIGS (Portugalska, Italija, Grčija, Španija).

Pribitki se oblikujejo na podlagi tega, kakšno premijo na tveganje vlagatelji zahtevajo v primerjavi z nemško obveznico. V Evropi je namreč nemška obveznica "benchmark", torej nekakšno merilo, saj je Nemčija najvarnejša država za vlaganje, verjetnost za njen "default" torej bankrot pa najmanjša. Pri grških obveznicah se tako zdaj zahtevajo gromozanski pribitki, podobno kot bi ga banke zahtevale pri slabem podjetju, če bi to želelo posojilo.

Krepak padec bančnih delnic
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.069 točk) se je znižal za 3,1 odstotka, kar je največji enodnevni padec po 26. novembru. Osrednja lizbonska borza je imela v povprečju 5,4-odstotne izgube. Po pričakovanju so največje padce utrpele finančne delnice. Posamezne grške banke so padle tudi do 15 odstotkov. Na borzi v Atenah so se odločili, da prepovedo prodaje na kratko (shortanje), kjer vlagatelji služijo ob padcu papirjev. Delnice Deutsche Bank so se pocenile za pet odstotkov kljub rekordnim četrtletnim uspehom investicijskega bančništva.

Vlagatelje strah, kot že dolgo ne
Razprodaja se je naselila tudi na Wall Streetu. Dow Jones (10.991 točk) se je ob drugem najvišjem letošnjem prometu znižal za skoraj dva odstotka, medtem ko je indeks volatilnosti Vix, ki kaže, koliko so vlagatelji pripravljeni tvegati, poskočil kar za 31 odstotkov, največ po zloglasnem oktobru 2008. Vlagatelje v New Yorku je po nedavnih obtožbah zoper banko Goldman Sachs strah tudi finančnih reform Obamove administracije, zato so finančne delnice v povprečju izgubile 3,4 odstotka. Prav zanimivo bo videti, ali si bo Wall Street hitro opomogel in nadaljeval izjemni 13-mesečni vzpon, ali pa je zdaj res prišel čas za temeljiti popravek.

Tečaji delnic v prvi kotaciji

KRKA

-0,41 % 69,61 EUR
TELEKOM-2,00 %118,18
PETROL+1,42 % 302,66
GORENJE-5,62 % 13,60
LUKA KOPER-0,70 % 21,31
INTEREUROPA-3,74 %3,60
NOVA KBM-0,33 %11,98
MERCATOR +0,35 %162,85

Gorenjeve delnice padle za pet odstotkov
Niti na Ljubljanski borzi v sredo ni bilo razlogov za zadovoljstvo, čeprav je indeks SBI TOP (960 točk) ostal nespremenjen, kar je zlasti zasluga skoraj 1,5-odstotne podražitve Petrolovih delnic, katerih enotni tečaj se je spet povzpel prek 300 evrov. Zadnji posel je bil sklenjen pri 304 evrih. Na negativni strani izstopa več kot petodstotni padec Gorenjevih delnic, ki so ob 115 tisoč evrih prometa padle na 13,50 evra. Gorenjeve delnice v izračun indeksa SBI TOP niso vključene. S Krko je bilo za 621 tisoč evrov prometa, cena na koncu je bila 69 evrov.