Ameriški New York Times je objavil izsledke študije, ki kažejo na poguben učinek davčnih utaj in boj proti izogibanju davkov postavljajo v ospredje reševanja trenutne dolžniške krize, ki je Grčijo spravila na rob bankrota.

Po pisanju časopisa se bogastvo Grkov kaže povsod, le v davčnih napovedih ne. Za primer navaja predmestje na severu Aten, za katerega so značilne velike in razkošne vile, a le 324 tamkajšnjih prebivalcev je v davčni napovedi priznalo, da ima bazene. Ko so davčni inšpektorji pregledali območje s pomočjo satelitskih slik, so ugotovili, da je tam kar 16.974 bazenov.

Največji neplačniki davkov so samostojni podjetniki, od taksistov do gostincev, a med njimi je tudi veliko zdravnikov, inženirjev, arhitektov in odvetnikov. Tako je v ugledni atenski četrti Kolonaki od 150 zdravnikov več kot polovica prijavila, da njihov letni zaslužek ne presega 30.000 evrov, 34 pa jih je celo navedlo, da zaslužijo manj kot 10.000 evrov, kar pomeni, da bi morali biti oproščeni vseh davkov.

Nihče ne bi plačeval davkov
Če se bodo hoteli Grki izkopati iz krize, bodo morali krepko spremeniti način svojega življenja, saj so davčne utaje le del širše kulture podkupovanja in korupcije, ki prežema vse pore družbe. Tako le nekaj tisoč od 11 milijonov Grkov v davčni napovedi priznava dohodek, ki je višji od 100.000 evrov.

"Veliko ljudi ima hišo, počitniško hišo na podeželju, dva avtomobila in morda še kak manjši čoln, trdijo pa, da zaslužijo 12.000 evrov na leto. S tem denarjem ne moreš niti plačati ogrevanja za to hišo ali si kupiti goriva za avtomobil," je za New York Times razmere opisal generalni sekretar grškega finančnega ministrstva Ilias Plaskovitis.

Siva ekonomija naj bi po nekaterih ocenah v Grčiji predstavljala med 20 in 30 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), davčna disciplina pa je bila iz leta v leto slabša. Tako se je med letoma 2000 in 2007 grški BDP nominalno povečeval za 8,25 odstotka na leto, medtem ko je bila rast prihodkov od davkov le sedem odstotkov.