Nekdanja mis Slovenije v Grčiji živi od leta 2002, pred tem pa je tam pet let študirala. "Varčevalnih ukrepov še ni čutiti, vsi čakamo, kdaj nas bo to doletelo," je povedala.

Zaradi nižjih plač kot drugje v Evropi so delavci v Grčiji trikrat na leto dobili nekakšno "darilo" v vrednosti polovice plače. Tega zdaj ne bo več, poleg tega bodo znižali plače. Nekateri bodo prejeli tudi do 6.000 evrov na leto manj, kar pa se seveda pozna, je povedala Novakova in dodala, da še ne vedo, ali bodo varčevalni ukrepi veljali le za javni sektor ali tudi zasebni, v katerem dela sama, zato so "nekoliko na trnih".

V zadnjih tednih je Grčijo zajel val stavk. Miša meni, da nekajdnevne stavke ne pomagajo, tako kot ne pomaga, če divjaš in razbijaš po ulicah. Morali bi stavkati ves mesec, doda, če bi želeli kaj doseči. "Ljudje, pa ne samo v Grčiji, so prepričani, da se kriza ne bo končala dobro, da bo prišlo tudi do prelivanja krvi."

Grčija postaja t. i. država tretjega sveta?
"Večina Grkov je prepričana, da bo država bankrotirala, a tega nihče ne pove na glas," je razkrila. Grki čutijo, da postaja Grčija država tretjega sveta, da jo čaka usoda Argentine, ki je bila v 70. letih prejšnjega stoletja na dobri (gospodarski) poti, nam je še razkrila naša sogovornica.

Na otokih - Miša Novak živi na Zakintosu - ljudje upajo, da si bodo lahko nekako opomogli s turizmom, a tudi turistov je manj oziroma ne zapravljajo veliko. Zaradi krize, ki je zajela svet, si večina turistov ne more privoščiti kave za 4,5 evra, opozarja in dodaja, da so cene v Grčiji veliko višje kot v Sloveniji.

"Kako bomo poplačali pomoč?"
Mednarodni denarni sklad (IMF) in države evroobmočja so Grčiji pripravljeni zagotoviti pomoč, če bo sprejela varčevalne ukrepe, saj si predvsem države z evrom ne morejo privoščiti bankrota Grčije. "Če bo prišla pomoč, bomo odplačali prejšnje dolgove, kako pa bomo poplačali ta dolg?" občutke Grkov ob napovedani pomoči povzema naša sogovornica.

Grki so jezni na politike, ki so kradli, pošiljali Evropski komisiji poročila s prirejenimi podatki in tako povzročili trenutno stanje v državi. Politiki so kradli, nihče pa za to ni odgovarjal. V Sloveniji, tako pravi Novakova, so vsaj nekakšne kazni v primerih korupcije, v Grčiji še tega ni, saj niso znana niti imena tistih, ki so vpleteni v škandale.

Tarča jeze tudi Cerkev
Jezni so tudi na Cerkev. "Če bi Cerkvi vzeli 10 odstotkov njenega bogastva, bi lahko dolg poplačali," meni Novakova. Cerkev ima veliko bogastvo, poleg tega dobiva denar od države, davka pa ne plačuje. Ko se gradijo nove šole ali vrtci, ki so v slabem stanju, pa nič ne prispeva, je dejala.

Politiki in Cerkev pa nista edini tarči jeze obupanih Grkov. Številni so jezni na Nemčijo, ki je ropala v Grčiji med 2. svetovno vojno. "A Nemčije zdaj ne moremo kriviti, saj smo za nastali položaj krivi sami," meni Novakova. Nekateri Grki, predvsem na otokih, so živeli na veliki nogi in jemali posojila za hiše, avtomobile, celo počitnice v tujini, nič pa niso mislili na hude čase in niso varčevali. Ti Grki bodo najbolj občutili varčevalne ukrepe.

Načrt B - vrnitev v Slovenijo
Sama pravi, da sta z možem, ki je zaposlen v javnem sektorju, živela dokaj skromno, zato varčevalnih ukrepov ne bosta toliko občutila. Poleg tega ima pripravljen načrt B – vrnitev v Slovenijo, da vsaj svojemu otroku omogoči boljše življenje.