Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko je na seji sprejel sklep, da se strinja z negativnim mnenjem zakonodajno-pravne službe o predlogu za zadržanje zakona za stabilnost evra.

"Ta predlog je neutemeljen," je v imenu zakonodajno-pravne službe DZ-ja ob začetku seje pojasnila Sonja Karlovšek, saj predlagatelji niso izkazali težko popravljivih posledic.

Sejo sklicala opozicija
Seja, na kateri so razpravljali o ustavnosti zakona o poroštvih Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, je bila sklicana na zahtevo 37 poslancev opozicije, ki so ustavnemu sodišču predlagali, naj zakon razveljavi in do končne odločitve zadrži tudi njegovo izvajanje. Sklep je bil sprejet s sedmimi glasovi za in s petimi proti, odbor pa je zakonodajno-pravni službi predlagal, da pripravi ustrezen odgovor ustavnemu sodišču.

"Evro je pokazal svojo vitalno moč, ima pa svoje specifike," je dejal minister za finance Franc Križanič in opozoril, da bi v primeru zavrnitve zakona oz. zavrnitve delovanja sklada lahko prišlo do nepopravljivih posledic, in ne nasprotno. Za ugled in položaj Slovenije kot članice območja evra pa bi zavrnitev pomenila resno škodo, meni.

Križanič: Mi s tem skladom rešujemo sami sebe
"Mi s tem skladom rešujemo sami sebe. Rešujemo tudi druge, ampak tudi sebe," poudarja minister in opominja, da so Slovaki, čeprav so zaradi predvolilnih obljub zavrnili pomoč Grčiji, k skladu pristopili, ker se zavedajo, da je pomemben za njih.

"To bo tudi nam omogočilo normalno financiranje, ko se bo to izkazalo za potrebno," je prepričan Križanič, ki je še opzoril, da predlagatelji razprave o ustavnosti zakona govorijo o poroštvih, v resnici pa gre za samo eno poroštvo, za en sam projekt.

Juri: Pomemben je psihološki učinek skupne valute
Nastanek evra je pomemben tako z gospodarskega kot s simbolno-družbenega vidika, meni Luka Juri (SD). "Je naravna posledica združevanja na ravni Evropske unije in takega ga razumejo povsod po svetu. Do njegovega nastanka je bila v Evropi le ena valuta relativno pomembna na svetovni ravni, in to je bila nemška marka. Evro postaja alternativna valuta, ki se dejansko postavlja ob bok ameriškemu dolarju," ugotavlja. Trdi, da je zakon v skladu z ustavo, ne izključuje pa možnosti, da se koalicija moti, odgovor na to pa bo dalo ustavno sodišče.

Poslanec SDS-a Zvonko Černač pa je prepričan, da se ne bi zgodilo nič, če pomoči Grčiji ne bi zagotovili, saj smo v času, ko Slovenija krvavo potrebuje denar. Zakon ni dober, in če ne naredimo nič, ne bo nič. Slabih posledic ne bo, je dejal.

Vizjak: Zakonu manjka politična razsežnost
Njegov strankarski kolega poslanec Andrej Vizjak pravi, da bi se moralo vsako poroštvo prediskutirati v državnem zboru in da bi pri pripravi zakona morali upoštevati pogoje, po katerih bi zagotovili ustavnost zakona.

Zakonu manjka tudi politična razsežnost, ker ni bil sprejet s soglasjem koalicije in opozicije, je prepričan Vizjak. Zneski poroštev so preveliki, da bi bila opozicija in parlament izključena iz odločanja o njih, opozarja in dodaja: "Ta poroštva bo moral nekdo plačati."

Bogdan Čepič (SD) pa je izrazil mnenje, da bi zadržanje zakona povzročilo več negativnih posledic kot nadaljevanje veljavnosti. Čeprav mehanizma še ni bilo treba zagnati, je dobro, da ta obstaja, je prepričan.

Opozicija: DZ-ju bi bila odvzeta nadzorna funkcija
Poslanci SDS-a, SNS-ja in SLS-a dvomijo o ustavnosti zakona, ki ga je DZ sprejel in s katerim je vzpostavljena pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če ob Grčiji še kaka država z evrom ne bi mogla pridobiti dovolj denarja na trgu.

Sklicevali so se na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je poudarila, da gre za poroštvo za neopredeljene obveznosti in da bo o sprožitvi poroštva Slovenije v prihodnosti odločala vlada, DZ pa samo obveščala. Po mnenju poslancev bi bila taka praksa neustavna, saj bi bila DZ-ju odvzeta nadzorna funkcija.

Vlada očitke zavrača
Moti jih tudi znesek, ki ga je Slovenija namenila poroštvu, saj zakon predvideva izdajo poroštev v višini četrtine državnega proračuna, kar presega zmogljivosti države. Hkrati pa so prepričani, da ta rešitev ni pravična, saj Slovenija pomaga bogatejšim državam, ki se niso držale javnofinančne discipline.

Vlada je te očitke že med razpravo v državnem zboru zavračala. Po njenem gre za rešitev, podobno jamstvenim shemam, ki so se sprejemale v času finančn-gospodarske krize. Vlada je že sredi avgusta predlagala ustavnemu sodišču, naj obe zahtevi zavrne.