Govor Jeroma Powlla pred kongresom je Wall Streetu povzročil kar nekaj škode. Newyorški delniški indeksi so se znižali za poldrugi odstotek, največje izgube pa je imel bančni sektor. Powell je opozoril, da se inflacija ne znižuje več tako opazno, kot se je v zadnjih mesecih leta 2022, kar pomeni, da se bo omejevalna denarna politika še nadaljevala. Cikel višanja obrestnih mer se je začel pred točno enim letom (ključna obrestna mera je z ničelne ravni poskočila na trenutnih 4,50– 4,75 odstotka), konec pa se odmika. Zdaj že bolj kaže, da bo Fed po marcu, maju in juniju prisiljen obresti dvigniti tudi julija, pri čemer ni nujno, da bo šlo vsakič le za dvig v višini 25 bazičnih točk.

Vrh pri okrog 5,60 odstotka ali raje višje
Možnost, da bi lahko že marca doživeli dvig obrestne mere Fed funds za pol odstotne točke, se je samo v torek povišala z dobrih 20 odstotkov na 60 odstotkov. "Končna raven obrestne mere bo verjetno višja od dozdajšnjih pričakovanj," je povedal Powell, ni pa navedel, kako visoko naj bi s svojimi sodelavci privil obresti. Decembra so ocene govorile o končni 5,1-odstotni obrestni meri, zdaj terminske pogodbe nakazujejo, da bo to pri približno 5,6 odstotka. Vsekakor še kakšna dodatna "revizija" navzgor ne bi bila presenetljiva, sploh če bodo sveži makroekonomski podatki preveč vroči. Že v prihodnjih dneh bo nekaj objav narekovalo smer trga. V petek bodo analitiki "na mizo" dobili sveže številke s trga dela. Ekonomisti napoveduje, da se je februarja rast zaposlovanja (januarja je bilo neto ustvarjenih kar 517 tisoč delovnih mest) umirila na 200 tisoč.

V petek podatki s trga dela, v torek o inflaciji
Če bo novih služb v resnici precej več, bo Fed 22. marca obresti raje zvišal za 50, in ne za 25 bazičnih točk. Naslednji teden (14. marca) bo ključna objava februarske inflacije (indeks CPI), ki bi lahko ostala na januarski ravni, kar ne bi bilo všeč delniškim trgom, ki upajo na hitrejše približevanje ciljnima dvema odstotkoma. V podobnem položaju kot Fed je tudi Evropska centralna banka, sploh po presenetljivi rasti (februarske) jedrne inflacije na 5,6 odstotka (na letni ravni). To je alarm, da bo treba tudi po marčevskem dvigu (zelo verjetno bodo pri ECB-ju naslednji četrtek obrestno mero zvišali za 50 bazičnih točk) nadaljevati proces zaostrovanja denarne politike.

Dolar najvišje v zadnjih treh mesecih
Tudi cene obveznic so v torek spet padle, kar je še dodatno navzgor potisnilo njihovo zahtevano donosnost. Prvič po juliju 2007 je donosnost ameriške dveletne obveznice dosegla pet odstotkov. Cene nafte so se znižale za več kot tri odstotke, kar pomeni drugi največji letošnji enodnevni padec. Brent je zdaj vreden dobrih 83 dolarjev. Cene zlata, ki so v ponedeljek pri 1.858 dolarjih dosegle več kot dvotedenski vrh, so šle prav tako navzdol, še precej močneje, za skoraj pet odstotkov, pa je zanihalo navzdol srebro, ki bi skorajda pogledal pod 20 dolarjev. Kraljeval je spet ameriški dolar, njegova enoodstotna rast v primerjavi s košarico valut je dovolj zgovorna. Dolarski indeks je segel najvišje v zadnjih treh mesecih.

Kitajski BDP naj bi letos porasel za pet odstotkov
Poglejmo še na drug konec sveta, na Kitajsko. V Pekingu poteka letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajska vlada je znižala oceno letošnje gospodarske rasti, zdaj meri na petodstotno rast, medtem ko so tržni udeleženci upali, da bo cilj 5,5-odstotna rast. Nekateri le petodstotno ciljno rast dojemajo kot premalo ambiciozno in vidijo celo možnost, da bo to prekinilo vzpon indeksov, ki na kitajskih trgih traja od novembra, ko se je končala politika ničelne tolerance do covida. Spet drugi gledajo na to številko bolj optimistično, češ da gre ob vseh turbulencah na nepremičninskem trgu in težavah zaradi zaprtij še vedno za lep napredek in za dokaz, da lokomotiva svetovnega gospodarstva spet pospešuje v pravo smer.