Jazbec opozarja, da se velika podjetja morajo prestrukturirati, saj jih v nasprotnem primeru čaka
Jazbec opozarja, da se velika podjetja morajo prestrukturirati, saj jih v nasprotnem primeru čaka "razprodaja" v letih 2016 in 2017. Foto: BoBo
Za NKBM bomo dobili le toliko, kolikor nam ponudijo. Foto: BoBo

Jazbec je tako zavrnil namige, da je vlada s sprejemom zakona o skladu za reševanje bank hitela zato, ker bo treba spet reševati novo banko, govorice pa so omenjale Gorenjsko banko in Deželno banko Slovenije.

Ob tem je bil zelo kritičen do gonje proti privatizaciji, ki je v zadnjem času v državi znova v ospredju. Pri tem se je vprašal, ali bo kdo od strogih nasprotnikov za to, ko bodo zanimanje za nakup kazali le še tuji skladi z le poštnimi nabiralniki, tudi odgovarjal.

Je pa priznal, da v Sloveniji glede tega, s kom naj se pogovarjajo zainteresirani vlagatelji, vlada zmešnjava. Morebitni vlagatelji se namreč obračajo tudi na Banko Slovenije, saj ne vedo, s kom naj se sploh pogovarjajo - s finančnim ministrom ali s Slovenskim državnim holdingom.

Preveč bank, da bi lahko preživele samostojno
Jazbec je prav tako opozoril, da je v Sloveniji "veliko" bank in da bo za njihovo preživetje pomembno, da se njihovo združevanje nadaljuje. V centralni banki si združevanja bank, npr. Banke Celje in Abanke, sicer želijo še več, se pa zavedajo, da je to odvisno od lastnikov. Pri menjavi lastništva je sicer v ospredju zlasti cena.

Glede zmrdovanja nad ponujeno ceno za NKBM po tem, ko je država vanjo vložila več kot milijardo evrov, pa je dejal, da je Hypo za svojo mrežo v jugovzhodni Evropi, v katero je vložil 10 milijard evrov, dobil ponudbo med 50 in 200 milijoni evrov, odvisno od uspešnosti poslovanja. Kot eno od stvari, ki se po nepotrebnem iz letošnjega leta prenašajo v prihodnje leto, je Jazbec izpostavil ustavno presojo razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v podržavljenih bankah.

Ukrepanje ali razprodaja
Pred državo in bančnim sistemom je še vedno izziv, kako poslovno in finančno prestrukturirati gospodarstvo. Posojila gospodarstvu še vedno padajo, z reprogramom pa je bankam za zdaj uspelo rešiti 30 velikih podjetij. Šest primerov je še odprtih.
Letos se bodo banke osredotočile na finančno prestrukturiranje srednjih in malih podjetij, medtem ko velike čaka poslovno prestrukturiranje. Če se to ne bo zgodilo, "bo v letih 2016 in 2017 sledila popolna razprodaja", je še posvaril guverner.