V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so v sporočilu za javnost navedli besede generalne direktorice zbornice Vesne Nahtigal, manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri.

GZS je zato v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozoril, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral savinjsko-šaleško regijo.

Zato je zbornica pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo, ta poteka do nedelje, in k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo in k temeljiti razpravi z vsemi vpletenimi akterji.

Teš zgolj za ogrevanje prebivalstva?

Z interventnim zakonom bi zaradi kopičenja izgub iz proizvodnje elektrike v termodiviziji Holdinga Slovenske elektrarne, ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, spremenili režim delovanja termoelektrarne, ki bi bila do zagotovitve nadomestnega vira po novem namenjena ogrevanju za prebivalstvo v Šaleški dolini. Režim je predviden do konca leta 2029, načrtovano je za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.

"Interventni zakon daje vtis, da predstavlja osnutek za prihodnji zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Namesto zagotavljanja prehodnega obdobja, ki bi omogočilo pravični prehod, se naslanja na obdobje do leta 2029, čeprav je strategija za izstop iz premoga že sprejeta in določa končni rok leta 2033. Ta predčasni izstop bi povzročil večjo destabilizacijo gospodarstva v regiji, saj gospodarstvo ni pripravljeno na tako hiter prehod," je Nahtigal zapisala v dopisu ministrstvu.

Pravični prehod mora po prepričanju GZS-ja temeljiti na celovitih rešitvah, ki bodo zagotovile delovna mesta, naložbe in konkurenčnost gospodarstva, na kar naj trenutni zakon ne bi ustrezno odgovarjal.

Kako se bo prestrukturirala regija?

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je medtem znova spomnil, da Šaleška dolina in gospodarstvo v regiji še vedno čakata na predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju regije, ki bi morala vključevati ukrepe za podporo prestrukturiranju gospodarstva in za ohranitev delovnih mest.

Na GZS-ju opozarjajo, da določila osnutka predloga interventnega zakona predstavljajo tveganje, da bodo gospodarski subjekti morali kriti polno stroškovno ceno ogrevanja, zaradi česar bi lahko postali nekonkurenčni, kar bi lahko vodilo do selitve proizvodnje v cenovno ugodnejše države. Zbornica je zato pozvala vlado, da gospodarskim subjektom omogoči subvencionirane cene ogrevanja pod enakimi ugodnostmi kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.

Nahtigal v dopisu tudi opozarja, da lahko zmanjšanje proizvodnje električne energije zaradi spremembe režima Teša resno oslabi stabilnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji ter poveča uvozno odvisnost države od električne energije. Ob osnutku namreč po njenih navedbah manjkajo bistvene študije, ki bi obravnavale vpliv prehoda Teša na tehnični minimum ter zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema.

Velenjska občina prav tako nasprotuje zakonu

Mestna občina Velenje je v okviru javne obravnave osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) izrazila nasprotovanje predlaganim rešitvam. Prepričani so, da predlagane zakonske rešitve ne upoštevajo načel pravičnega prehoda in ogrožajo socialno varnost prebivalcev ter prihodnost regije.

Z interventnim zakonom bi zaradi kopičenja izgub iz proizvodnje elektrike v termodiviziji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, spremenili režim delovanja termoelektrarne, ki bi bila do zagotovitve nadomestnega vira po novem namenjena ogrevanju za prebivalstvo v Šaleški dolini. Režim, ki bi ga Teš zunaj skupine HSE opravljal kot javno službo, je predviden do konca leta 2029, načrtovano je za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.

Obveznosti občin in distributerja toplote

Predvidene so tudi obveznosti za obe občini in distributerja toplote (trenutno je to Komunalno podjetje Velenje), in sicer bi morali ti med drugim zagotoviti nove proizvodne vire, ki bodo skupaj z vsemi drugimi razpoložljivimi nepremogovnimi viri zagotovili zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev v obeh občinah s toploto brez blokov 5 in 6 v Tešu do konca leta 2029.

Zakonski osnutek je od 18. oktobra v javni obravnavi, ki se bo iztekla v nedeljo.
Svoje pripombe je ministrstvu za okolje, podnebje in energijo danes poslala tudi velenjska občina.

Kot so ob oddaji pripomb navedli v sporočilu za javnost, so predlagane zakonske rešitve v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je vlada sprejela januarja 2022, saj zakonski osnutek ne zagotavlja potrebnih mehanizmov za pravičen prehod regije v prihodnost brez energetske rabe premoga.

"Nasprotno, zakon nalaga dodatne obveznosti lokalnim skupnostim in uvaja sankcije ob njihovem morebitnem neizpolnjevanju, ne da bi predvidel sistemske rešitve in finančno podporo za prehod," so opozorili na velenjski občini.

Temelji energetskega sistema

Predlog zakona ob tem ne vpliva le na ogrevanje v Šaleški dolini, ampak tudi na temelje slovenske energetske politike, saj posega v strukturo virov za proizvodnjo električne energije. "Zakon tako prinaša temeljno spremembo energetske strategije države, ki že več desetletij zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z energijo," so prepričani.

Na občini so ponovili svojo zahtevo, da se hkrati s sprejetjem interventnega zakona, če je ta res nujno potreben, sprejmeta tudi zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Le tako bo po njihovem prepričanju zagotovljeno, da bo prehod v regiji potekal skladno z načeli pravičnega prehoda, ki upoštevajo socialno varnost prebivalcev, trajnostni razvoj ter zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja.

Še vedno, kot pravijo, od pristojnih čakajo tudi dokumentacijo z dokazili, da je izločitev termodivizije iz skupine HSE edina možna odločitev.

Obenem opozarjajo, da je javna obravnava bistveno prekratka, saj imajo zainteresirani za pripombe in predloge le pet delovnih dni. Tako kratki roki in predlog za sprejetje zakona po nujnem postopku zmanjšujejo možnosti za izvedbo demokratičnega zakonodajnega procesa ter izključujejo zainteresirano javnost, so prepričani na občini.

S sprejetjem zakona se sicer mudi, saj naj bi nov režim začel veljati z 2025.