Ob tem izpostavljajo, da morajo biti pred pristopom k projektu znana natančna in transparentna finančna konstrukcija, jasno opredeljeni vsi pogoji, ki jim je treba zadostiti z vidika varnosti, ter dosežen širok družbeni konsenz.

Kot so pojasnili na GZS, izdajo energetskega dovoljenja pozdravljajo, saj je stabilna in avtonomna oskrba z električno energijo po njihovi oceni eden od temeljnih pogojev uspešnega gospodarstva.

Dovoljenje, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo družbi Gen energija izdalo v ponedeljek, je odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje o projektu, prav tako pa tudi javno razpravo o vlogi jedrske energije v energetskem prehodu v ogljično nevtralno družbo in z njim povezanimi izzivi.

GZS bo v javni razpravi o drugem bloku nuklearke in doseganju podnebnih ciljev do leta 2050 dejavno sodelovala, so napovedali in dodali, da se zavedajo ključnega pomena zanesljivosti dobave, okoljske sprejemljivosti in konkurenčnosti električne energije za nadaljnji gospodarski razvoj in blagostanje državljanov.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, se moramo pri odločanju o prihodnosti slovenske energetike zavedati več pomembnih dejstev, pri čemer so med drugim izpostavili načrtovano zapiranje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, kar pomeni izpad tretjine slovenske proizvodnje električne energije.

Treba se je zavedati tudi omejitev, ki preprečujejo ali upočasnjujejo gradnjo infrastrukture za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, zaradi katerih je Slovenija v obdobju 2005-2020 na področju obnovljivih virov energije dosegla najmanjši napredek med državami članicami EU, so zapisali.

Kljub vsem ukrepom za učinkovito rabo električne energije se bo, kot so še izpostavili na GZS, poraba električne energije v prihodnje povečevala, denimo zaradi e-mobilnosti in prehod s fosilnih goriv na toplotne črpalke. Treba je upoštevati nove tehnologije, ki so še v razvojni fazi in niso konkurenčne, ter ranljivost evropskega omrežja za prenos električne energije v zimskem času in sušnih obdobjih.

Težnja evropskih držav k zmanjševanju proizvodnje in energetski samozadostnosti ob prehodu v nizko ogljično družbo bo bistveno podražila električno energijo, so še izpostavili.

Po mnenju zbornice Slovenija brez jedrske energije v prihodnje ne bo mogla zagotavljati zanesljive, okoljsko sprejemljive in konkurenčne električne energije. "Nezanemarljivo pa je tudi, da bi pri gradnji in obratovanju drugega bloka nuklearke sodelovalo več domačih podjetij, kar bi imelo pozitiven učinek na povečanje BDP," so zapisali.