Slovenska podjetja morajo namreč ob zaostrenih razmerah v razvitih zahodnih državah dejavneje iskati priložnosti na novih trgih. V začetku marca naj bi tako po besedah Aleša Cantaruttija iz Centra za konkurenčnost pri GZS-ju zaživel strateški svet za internacionalizacijo, v katerega so povabili direktorje 30 največjih domačih izvozno-uvoznih podjetij.

Skupne nastope slovenskih podjetij na tujih trgih naj bi krepili tudi v klubu izvoznikov, podjetjem pa ponudili usposabljanje in dejavno podporo pri vstopu in poslovanju na tujih trgih. V GZS-ju letos načrtujejo 16 obiskov gospodarskih delegacij v tujini, gostili naj bi deset tujih delegacij, pripravili pa bodo tudi 50 različnih dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja.

Slovensko gospodarstvo v tem trenutku ni v najboljši kondiciji
GZS kot eno izmed področij za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij vidi okrepljeno črpanje evropskih sredstev. Poleg usposabljanja podjetij si GZS prizadeva za poenostavitev postopkov za prijavo in poročanje ter za povečanje sredstev za razvojne dejavnosti v podjetjih.

Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je opozoril, da gospodarstvo v tem trenutku ni v najboljši kondiciji. Podaljševanje plačilnih rokov se je začelo konec lanskega leta, podjetja pa bo močneje udarilo v prihajajočih mesecih. Zaradi zmanjšanja naročil pa bodo nižji tudi prilivi.

Po njegovih besedah gospodarstvo išče nove trge, izvaja racionalizacijo, tudi pri številu zaposlenih. Ukrep subvencioniranja delovnega časa po njegovih besedah le blaži, kar se dogaja v dobrih podjetjih, ne bo pa prineslo olajšanja podjetjem, ki imajo težave z naročili. Stroškovni učinek ukrepa je manj kot pet odstotkov celotnega stroška dela, ki v slovenskem gospodarstvu povprečno znaša 20.000 evrov letno, je še dejal.

A. M.