Strošek samo ene ure, ko tovorno vozilo stoji v zastoju, je okvirno 120 evrov, ob tem nastaja tudi velika okoljska škoda. Kljub resnim opozorilom prometne stroke se v zadnjih dveh desetletjih ni skoraj nič naredilo na področju kapacitetnih in drugih posodobitev prometne infrastrukture, ki bi omogočala večjo pretočnost na eni in privlačnost za javni potniški promet na drugi strani.

Cestno prevozništvo je pomembna gospodarska panoga, ki ustvari šest odstotkov BDP-ja. Z zastoji se močno zvišajo stroški prevoznih podjetij, pojasnjuje Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Kot dodaja, lahko težko tovorno vozilo v zastoju na uro izgubi celo 230 evrov. "Če to preračunamo na tisoče vozil, je to en odstotek BDP-ja, samo zaradi zastojev," pove Pišek.

Med rešitvami vidi čimprejšnjo zgraditev tretje razvojne osi in tretjega in četrtega avtocestnega pasu ter umestitev logistične in gospodarske infrastrukture ob avtocestnem križu.

Evropska zakonodaja zahteva počitke konec tedna, zunaj tovornjaka, v nastanitvah. "Mi niti nimamo ničesar umeščenega v prostor, kaj šele, da bi imeli kaj zgrajenega."

Ne samo izguba zaradi zastojev, kar se prelije v višjo končno ceno za porabnika, hkrati zastoji povečujejo onesnaževanje, saj se poraba goriva občutno poveča.

Robert Sever iz združenja za promet na GZS-ju strošek ocenjuje na od 8 do 16 milijard evrov letno. "40-tonskemu vozilu, ki pri 50 km/h porabi okoli 28 litrov na 100 km, se z enim zastojem na kilometer poraba goriva poveča na 52 litrov na 100 kilometrov," dodaja.

Med rešitvami naj bi bila tudi vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa, sem spadajo tudi privlačne metode za spreminjanje navad potnikov. "Da bi se potnikom, ki uporabljajo javni potniški promet, priznala ena ura v delovni čas," predlaga Jože Baškovič iz Nomaga. Pobuda AMZS-ja pa je, da bi bil nujni tretji pas namenjen vozilom z več kot eno osebo in linijskim avtobusom.