Gospodarski obeti so letos kljub izzivom, ki jih predstavlja geopolitično tveganje na vzhodu Evrope, za Slovenijo razmeroma ugodni, piše v analizi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Rast bo še bolj temeljila na domačem povpraševanju, še posebej na povpraševanju gospodinjstev ter na javnih in zasebnih investicijah.
Dohodninska reforma bo imela v letošnjem letu pozitiven učinek na samo trošenje prebivalstva. Po drugi strani pa seveda imamo vojno v Ukrajini, ki zaradi višjih rasti cen nekako zmanjšuje realno razpoložljivo potrošnjo.
Zunanja trgovina
Po napovedih GZS-ja se bo realna rast izvoza po lanskem več kot 13-odstotnem povečanju letos umirila na 5,5 odstotka, prihodnje leto pa na 3,5 odstotka. Umiril se bo tudi uvoz. Ugodne razmere na trgu dela naj bi se nadaljevale; registrirana stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 6,8 odstotka, prihodnje leto 6,2 odstotka.
Inflacija
Inflacija naj bi letos po pričakovanjih analitikov gospodarske zbornice dosegla vrh, na letni ravni naj bi znašala 5,2 odstotka. Nato naj bi se prihodnje leto umirila na povprečno tri odstotke. Pod dveodstotni inflacijski cilj Evropske centralne banke naj bi se v povprečju spustila v letu 2024.
Izzivi bodo nekoliko večji, če se bodo aktualne cene energentov ohranile na tako visokih ravneh, kot jih gledamo danes.
Gospodarska rast
Slovenija je imela v letu 2021 8,1-odstotno gospodarsko rast. Postpandemično okrevanje je preseglo vse napovedi domačih in mednarodnih ustanov, ki so se večinoma gibale okoli šestih odstotkov. Za letos so njihove napovedi segale do petodstotne rasti.
Že proti koncu leta 2021 je močen gospodarski odboj začel po vsem svetu spodbujati rast cen, predvsem energentov. Posledično so poskočile cene hrane in drugih dobrin. Ob še vedno visoki negotovosti, povezani z epidemičnimi razmerami, so se podjetja spopadla tudi z omejitvami pri dobavah in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Vsemu temu se je v zadnjem času pridružil še en dejavnik tveganja – vojna v Ukrajini.
Evropska komisija je tako pred dvema tednoma že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke, na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upočasnila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakujejo pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.
Kje je Umarjeva analiza
Napoved za letos naj bi po neuradnih informacijah znižal tudi urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), po informacijah časnika Delo naj bi Sloveniji za letos napovedoval 4,2-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke nižje od zadnje napovedi v lanskem letu. Uradni podatki še niso znani, dokler se z njimi ne seznani vlada. Ta je obravnavo spomladanske napovedi Umarja začela prejšnji teden, obravnavo pa bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje