Na letni ravni je bila v Sloveniji inflacija 5,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast je bila 2,4-odstotna, so sporočili s Statističnega urada Slovenije (Surs). Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 7,1 odstotka, cene storitev pa za 3,1 odstotka. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 odstotka, blago dnevne porabe za 8 odstotkov in poltrajno blago za 2,7 odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov, navaja Surs. Tekoča goriva so se podražila za 11,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka. Za 1 odstotno točko so inflacijo zvišale podražitve električne energije, plina in drugih goriv (za 15,4 odstotka). Z 0,8 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,6 odstotka).

Na drugi strani je letno inflacijo za 0,2 odstotne točke blažila pocenitev izdelkov in storitev iz skupine komunikacije (za 4,4 odstotka).

Dražji plin, zdravstveno zavarovanje in hrana ter sezonsko znižanje oblačil

Mesečna inflacija je bila januarja v Sloveniji pri 0,4 odstotka, potem ko je bila decembra ničelna. K 0,4-odstotni mesečni rasti cen so največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražji zemeljski in mestni plin (za 26,3 odstotka), zdravstveno zavarovanje (za 14,7 odstotka) in hrana (za 1,5 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene elektrike (za 3,6 odstotka), gospodinjskega pohištva (za 2,6 odstotka), zdravstva (za 1,7 odstotka), goriv in maziv za osebne avtomobile (za 1,5 odstotka), avtomobilov (za 1,1 odstotka), gostinskih storitev (za 1,0 odstotka) in preostale podražitve v januarju.

Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 10,2 odstotka in mesečno inflacijo ublažili za 0,7 odstotne točke. Cenejši kot v prejšnjem mesecu so bili tudi toplotna energija (za 9,8 odstotka) in počitniški paketi (za 4,4 odstotka) – ti skupini sta mesečno rast cen znižali vsaka za 0,1 odstotne točke.

Inflacija v Sloveniji presegla povprečno letno inflacijo v evrskem območju

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila januarja 6-odstotna, kar je 0,9 odstotne točke več kot decembra. Povprečna 12-mesečna rast cen se je z dveh odstotkov dvignila na 2,6 odstotka. Mesečna rast cen po tem indeksu je bila 0,6-odstotna, decembra lani pa 0,1-odstotna.

Letna inflacija v Sloveniji je tako že presegla povprečno letno inflacijo v evrskem območju. Ta je bila januarja po prvi oceni pri 5,1 odstotka in s tem najvišja, odkar Eurostat za območje skupne valute zbira podatke. V Belgiji je bila na primer 8,5 odstotka, v Italiji 5,3, Nemčiji 5,1 in v Franciji 3,3 odstotka. Najvišjo stopnjo so izmerili v Litvi, in sicer 12,2 odstotka.

Po pričakovanjih domačih in mednarodnih ustanov, tudi Evropske centralne banke, bo inflacija letos vsaj v prvi polovici leta ostala visoka, če ne še višja. V nadaljevanju naj bi se nato začela umirjati. Nadaljnjo rast cen glede na ankete pričakujejo tudi porabniki.

Ob začetku leta tudi spreminjanje uteži za skupine blaga in storitev

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) na začetku leta prilagodi seznam blaga in storitev, t. i. "košarico dobrin", glede na izdatke gospodinjstev ter ustrezno popravi tudi uteži za posamezne skupine, zato januarsko inflacijo objavijo z enotedenskim zamikom.

Pri opazovanju cen in njihovi pretvorbi v inflacijo so vidni tudi vplivi epidemije na potrošniške navade. Že lani so na seznam dodali na primer kirurške maske, letos pa so ga dopolnili tudi s paketno dostavo, je povedala Tatjana Brvar s statističnega urada. "V letu 2021 smo med drugim dodali zaščitne higienske maske za obraz, razkužilo za roke in mesečno naročnino na pretočno glasbo. Letos pa na primer paketno dostavo, souporabo vozil, električne avtomobile," je naštela v izjavi za Radio Slovenija.

Kot je za radio poročala novinarka Zdenka Bakalar, na Sursu sicer skupno opazujejo 770 izdelkov in storitev, za vsakega izberejo po pet cen in štirih različnih krajih, nato pa posamezne skupine dobijo utež glede na porabo gospodinjstev. Spremembe uteži bodo sporočili po objavi januarske inflacije – lani je na primer pridobila hrana, znižale pa so se uteži za prevoz in rekreacijo ter kulturo. "V skupini prevoz so se močno znižale uteži za letalske prevoze ter za pogonska goriva. V skupini rekreacija in kultura pa predvsem uteži za počitniške pakete, torej predvsem za storitve, ki se v času najostrejših ukrepov niso izvajale," je pojasnila Tatjana Brvar.

Po oceni GZS-ja bo ključna rast cen energentov

Glavni analitik pri Gospodarski zbornici Bojan Ivanc je pred objavo uradnih podatkov Sursa napovedal približno 6-odstotno januarsko inflacijo, potem ko je bila decembra 4,9 odstotka. "Ključen učinek bodo cene energentov, ki so se v mesecu januarju spet močno povečale. Ne smemo tudi pozabiti na dejstvo, da je decembra premija iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja enkratno znižanja in bo tudi to povečevalo inflacijske pritiske v januarju, kot tega učinka več ne bo," je pojasnil in dodal, da je osrednja ocena Gospodarske zbornice, da so se cene v januarju zvišale vsaj za 0,6 odstotka glede na december oziroma vsaj za 6 odstotkov glede na januar lani. Ivanc ob tem meni, da bo tudi februarska inflacija še vedno visoka, tudi zaradi nizke osnove, saj smo lani tako januarja kot februarja imeli deflacijo.