Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na predsednika vlade Mira Cerarja naslovila javno pismo z 10 vprašanji. Med drugim ga sprašujejo, zakaj vlada zapostavlja "armado več 100.000 zaposlenih v gospodarstvu in učinke gospodarske rasti deli tako nekorektno v primerjavi z javnimi uslužbenci in zdravniki" ter katere konkretne davčne poteze v korist gospodarstva lahko pričakujejo in kdaj.

"Petkov dogovor s sindikati bo prihodnje leto omogočil manj kot 160.000 javnim uslužbencem 1.180 evrov višje plače na leto ali 10-krat več, kot bodo vredni učinki davčnega prestrukturiranja za zaposlene v gospodarstvu. V letu 2018 bodo javni uslužbenci v povprečju dobili še dodatnih 370 evrov več. Zaposleni v gospodarstvu o takšnem dodatku od države za zdaj lahko le sanjajo," so izpostavili v GZS-ju.

GZS opozarja na sporazum s sindikatom zdravnikov Fides, ki naj bi zdravnikom v povprečju omogočil 5.300 evrov višje plače, kar je skoraj 50-krat več, kot bodo zaposleni v gospodarstvu dobili pri davčnem prestrukturiranju. "Plače v javnem sektorju so že brez vseh teh sprememb v letošnjem letu zrasle za 3,6 odstotka, kar je dvakrat hitrejša rast kot v zasebnem sektorju. Je tako povečevanje res razvojno?" se sprašujejo v GZS-ju.

Davčno prestrukturiranje namesto reforme
Premierja Cerarja so spomnili na njegove napovedi ob začetku letošnjega leta, da bo vlada veliko pozornosti namenila gospodarstvu, predvsem davčni reformi. "A lahko le ugotovimo, da smo namesto davčne reforme dobili le davčno prestrukturiranje, ki bo celo dodatno obremenilo podjetja," so navedli.

GZS skrbi, ker na obzorju ni strukturnih reform, vlada pa gospodarstvu ne prizna pravice sodelovati pri pripravi zdravstvene reforme. Zato Cerarja sprašujejo, kako bo zagotovil, da vlada prav razvojnim kadrom z zdravstveno reformo ne bo pobrala, kar jim je z davčnim prestrukturiranjem dala. Končujejo pa z vprašanjem, kdaj bo sledila prava reforma javne uprave.