Malo gospodarstvo je predstavnike vlade namreč seznanilo s svojimi težavami, med katerimi izstopajo birokratske ovire in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Plače so preveč obdavčene, so predstavniki malega gospodarstva opozarjali v razpravi na vrhu malega gospodarstva, ki ga je v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Vlado so pozvali k pripravi davčne reforme, ki bo sledila cilju razbremenitve plač in cenejšemu nagrajevanju, vendar brez dodatnega obremenjevanja podjetij z davki. "Znižajo naj se stroški dela, da bomo imeli bolj zadovoljne zaposlene in bodo več trošili," je bilo slišati.

Na GZS-ju zahteve malega gospodarstva podpirajo. "Malo gospodarstvo zahteva zakonske spremembe po britanskem modelu: ni novega predpisa, če dodatno obremenjuje gospodarstvo," je povzel predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek. "V zadnjih letih je bilo v Sloveniji preveč besed in premalo dejanj," je dodal.

"Seveda gremo v davčno reformo," jim je zatrdil premier Miro Cerar. "Ne bo še takšna, kot jo pričakujete v celoti, bo pa prinesla korak naprej in na tej podlagi bomo potem lahko naredili naslednjega, morda drugo, tretje leto," je dodal.

Birokratske ovire in pomanjkanje ustreznih kadrov
Poleg odločne davčne reforme so predstavniki nove generacije podjetnikov za današnji dogodek oblikovali še 11 zahtev, ki so jih strnili v tri ključna področja: boljše javne storitve, boljše poslovno okolje in boljše izobraževanje za malo gospodarstvo. Cerar je obljubil, da bo vlada prisluhnila vsem, a pri njihovem uresničevanju je treba upoštevati potrebe družbe kot celote.

Dostop do financiranja že drugo leto zapored ni med glavnimi ovirami pri poslovanju slovenskega malega gospodarstva. Ključne ovire, na katere opozarjajo zdaj, so birokratske ovire in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov.

Želijo si izboljšanja javnih storitev
Prvi sklop zahtev tako vsebuje predloge za izboljšanje javnih storitev. To bi lahko dosegli z digitalizacijo javne uprave, z ukinitvijo javnih ustanov, ki predstavljajo nelojalno konkurenco malemu gospodarstvu, z odpravo uravnilovke v javnem sektorju in s pregledno podporo strateškemu povezovanju že dokazano uspešnih malih podjetij z razvojnimi sredstvi.

Slovenski izobraževalni sistem bi moral bolj upoštevati potrebe malega gospodarstva kot doslej. Prednostno naj se podpirajo programi, ki so ključni za gospodarski razvoj države, poveča naj se tudi obseg praktičnega usposabljanja kadrov v času šolanja in razmisli o akcijskem načrtu za deficitarne poklice, predlagajo. Želijo si tudi več praktičnega pouka med šolanjem ter resen razmislek o ponovni uvedbi vajeništva.

Poslovno okolje pa bi po tem predlogu lahko poleg davčne reforme izboljšali s stabilnejšim pravnim sistemom, preventivnim delovanjem inšpekcijskih organov namesto s kaznovalnim ter z večjo podporo izvozno usmerjenim podjetjem.

"Zahtevamo digitalizacijo javne uprave po estonskem modelu in od javnega šolstva zahtevamo nove programe, ki so nujni za gospodarstvo, le tako bo več mladih imelo službe," je povzel Mačkošek.

"Seveda bomo zmanjševali administrativne ovire, seveda si bomo prizadevali, da javno upravo še bolj usmerimo k tistim, ki jo potrebujete," pa je odgovoril Cerar. "Še marsikaj bomo naredili, če bomo ohranili stabilnost, pogled naprej in če ne bomo pozabili, da je vsaka naša dejavnost namenjena ljudem," je dodal.