Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki je pripravila predloge skupaj z združenjem davčnih svetovalcev, glede uvedbe razvojne kapice predlaga omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost pri dvakratniku davčne osnove za povprečno bruto plačo (okrog 3000 evrih).

V primeru dodatnega dohodninskega razreda GZS predlaga za osnovo od 20.000 do 36.000 evrov 34-odstotno, za osnovo od 36.000 do 71.000 evrov pa 41-odstotno dohodnino. Danes za neto davčno osnovo med 20.000 in 71.000 evrov velja 41-odstotna davčna stopnja. Med predlogi je tudi umik 50-odstotne davčne stopnje, ki jo danes plačujejo tisti z neto davčno osnovo 71.000 evrov ali več.

Članica davčne skupine pri GZS-ju in odvetnica Joži Češnovar meni, da v primeru uspelih drugih ukrepih, predvsem razvojne kapice, brisanje najvišjega razreda niti ni nujno, saj bi razbremenili tudi plače, ki so zdaj obdavčene s 50-odstotnim dohodninskim razredom. "Je pa dejstvo, da so dohodki v tem dohodninskem razredu, tudi zaradi visokih prispevkov za socialno varnost, povsem nesorazmerno visoko obdavčeni, kar že postavlja pod vprašaj ustavnost tako visoke davčne obremenitve," je povedala Češnovarjeva.

GZS tudi predlaga dvig splošne olajšave za zavezance do 75 odstotkov povprečne plače (letna davčna osnova 10.866 evrov) na minimalno plačo ter ukinitev prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora danes plačati 0,53 odstotka od izplačanega dohodka tistemu, ki opravlja delo za plačilo in za to delo še ni po nobeni drugi podlagi zavarovan za poškodbe pri delu, poudarjajo v zbornici.

Ukrepi predstavljajo 328 milijonov evrov neto izpada v proračunu, zato GZS na drugi strani predlaga tudi nekatere druge možne vire. Med njimi so znižanje javne porabe, davek na nepremičnine (v vmesnem času znižanje povprečnine občinam) in drugi davki na premoženje, kjer opozarjajo, da je treba poskrbeti za zmanjšanje nesorazmerne velike obremenjenosti gospodarstva s tem davkom glede na gospodinjstva. Ob tem predlagajo večanje zasebne participacije pri plačilih zdravstvenih pravic.

Spisek želja gospodarstvenikov
Med gospodarstveniki je tudi veliko predlogov, kje bi lahko znižali javno porabo. Med drugim omenjajo reformo šolstva, kjer bi uvedli akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre. Poleg tega je na seznamu želja tudi optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji.

Predlagajo tudi uvedbo organizacijskega kriznega menedžmenta v zbirokratiziranih delih javnega sektorja, zmanjšanje potrebnih sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju, centralizacijo sistema nadzora prihodkov in odhodkov ministrstva za finance tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (zavodih, agencijah, itd.), ki bi lahko odpravila tudi plačne anomalije v širšem javnem sektorju.