Prihodki so znašali 81,7 milijarde evrov, kar je slabe štiri milijarde manj kot leta 2008, neto čisti dobiček, to je 1,6 milijarde evrov, pa je bil največji po letu 2008. Delež prodaje na tujih trgih se je povečal na zgodovinsko najvišjo vrednost 38 odstotkov. Povečuje se tudi število gospodarskih družb, teh je bilo že 65.000, a jih več kot 22.000 ni imelo nobenega zaposlenega.

Število zaposlenih je v enem letu poraslo za 12.000, na 444.839, kar je še vedno 66.000 manj kot leta 2008, dodana vrednost na zaposlenega pa je presegla 41.000 evrov, kar predstavlja le 77 odstotkov povprečja EU-ja.

V vrhu najbolj dobičkonosnih podjetij sta Krka in Lek, ki sta ustvarila šestino vsega dobička v gospodarstvu. V Krki, ki ima 4.600 zaposlenih, so imeli 146 milijonov evrov čistega dobička, v Leku s 3.200 zaposlenimi pa 116 milijonov. K izboljšanju poslovnih rezultatov so odločilno prispevale mikrodružbe, ki so še predlani imele 400 milijonov evrov čiste izgube, lani pa že več kot 360 milijonov čistega dobička. Znake oživljanja prvič po petih letih kaže tudi gradbena panoga, kjer je zaposlenih 32.000 ljudi. Predlani so imela gradbena podjetja 200 milijonov evrov izgube, lani že skoraj 50 milijonov dobička.

V elektrogospodarstvu največja izguba
Z izgubo je lani še vedno poslovala tretjina podjetij, ki zaposlujejo 70.000 ljudi. Čisto izgubo dobri dve milijardi evrov je izkazalo 20.600 družb, med panogami je imelo največjo elektrogospodarstvo, in sicer 670 milijonov evrov.

Glavnina izgube, kar 450 milijonov evrov, je nastala v Termoelektrarni Šoštanj. V rdečih številkah je prvič tudi matična družba Holding Slovenske elektrarne (HSE) s 323 milijoni evrov izgube, 60 milijonov izgube pa je imel Premogovnik Velenje. Visok padec dobičkonosnosti prvega energetskega stebra pripisujejo slabitvam in odpisom. Po besedah finančnega direktorja HSE-ja Stojana Nikoliča delijo usodo energetskih podjetij drugod po Evropi, nemška velikana Eon in RWE sta v zadnjih treh letih imela za 10 milijard evrov slabitev in odpisov.

Ob dobrih 800 milijonih evrov dolgov za preplačano naložbo v Teš 6, njeni nekonkurenčni proizvodnji in ob rekordno nizkih borznih cenah električne energije je prihodnost bloka 6 vse bolj vprašljiva.

Povsem zgrešena naložba
Po mnenju direktorja Gen I-ja Roberta Goloba HSE ne bo sam sposoben zagotoviti potrebnega denarja, zato bo neizbežna uvedba novega dodatka na računih za elektriko, s katero bomo vsi odjemalci pokrili najmanj 400-milijonsko luknjo v Tešu 6.

Golob še dodaja, da HSE-ja ni spravila na kolena gospodarska kriza, pač pa slabe in nepremišljene poteze vodilnih v skupini, ki jih bo prisiljena plačati vsa Slovenija. Po njegovem mnenju bo Teš 6 deloval maksimalno 20 let, nato pa ga bo treba zapreti, saj se bodo okoljske zahteve tako zaostrile, da si sicer že danes nerentabilnega objekta ne bomo mogli več privoščiti.

Na drugi strani finančni direktor HSE-ja Nikolič zagotavlja, da bo HSE sam izplaval iz najhujšega v od dveh do treh letih z reorganizacijo in optimizacijo poslovanja, med drugim z odprodajo nepotrebnega premoženja Premogovnika Velenje, kot so hoteli, dom za starejše in druge nepremičnine - s tem so že znižali stroške za 70 milijonov evrov. Nikolič verjame, da bodo ceno lignita sklestili pod 2,5 evra na gigadžul in s sanacijo premogovnika postavili zdrave temelje za termo proizvodnjo v Šoštanju.

Bogato plačani elektroenergetiki
Kljub več kot polmilijardni izgubi se elektrogospodarstvo, kjer je več kot 6.000 zaposlenih, še vedno ponaša z najvišjo povprečno plačo. Ta je znašala 2.339 evrov bruto na mesec ali skoraj 800 evrov več od slovenskega povprečja.

V Tešu je bila povprečna bruto plača 2.440 evrov, v HSE-ju 3.680 evrov, v Gen I-ju 2.764 evrov, v družbi Gen pa 3.708 evrov. Po mnenju predsednika sindikata delavcev energetike Branka Sevčnikarja povprečna plača v panogi ni problematična glede na to, da je, pravi, likvidnostni tok v HSE-ju normalen, izgube pa posledica slabitev. V HSE-ju dodajajo, da so se že prilagodili slabšim razmeram in znižali plače od 10 do 20 odstotkov. In še, da tudi ta panoga ni več odporna proti odpuščanjem presežnih delavcev kot v preteklosti.

Več v oddaji Točka preloma nocoj na 3. programu TV Slovenija ob 20.30. Voditeljica Janja Koren se bo pogovarjala z gostoma Albertom Ermanom, direktorjem podjetja Magneti, in Bojanom Ivancem z GZS-ja.