Valentin Hajdinjak, ki je bil ob imenovanju na čelo upravitelja slovenskih avtocest lani julija tudi podpredsednik druge največje vladne stranke NSi-ja, je pogovoru za Delo povedal, da nikoli ni bil profesionalni politik in da članstvo v politični stranki ne sme biti ne prednost ne zavora pri prevzemanju funkcij.

"Takrat sem bil res neprofesionalni podpredsednik stranke, deloval pa sem v gospodarstvu. Nekaj mesecev po prevzemu funkcije predsednika uprave Darsa mi je mandat v stranki potekel, ker sem se usmeril v gospodarstvo, nisem več kandidiral," je dejal in med drugim pojasnil, da je na Dars prišel iz gospodarstva in da je pred tem vodil družbo s 75 zaposlenimi, ki je bila leta 2018 uvrščena med sto najhitreje rastočih gorenjskih gazel. Zdaj pa je samo še član NSi-ja.

Največja projekta tretja os in Karavanke

Tretja os in Karavanke sta trenutno največja projekta Darsa. Kot je pojasnil Hajdinjak, so Darsove investicije letos ocenjene na 178 milijonov evrov, od tega je za novogradnje namenjenih 31 milijonov evrov, za obnovo avtocest pa 68 milijonov evrov. Prihodnje leto pa naj bi investicije dosegle vrednost 271 milijonov evrov, od tega za novogradnje 74 milijonov evrov in za obnovo 75 milijonov evrov.

Hajdinjak si pri gradnji tretje razvojne osi želi čim manj zastojev pri pridobivanju ustreznih soglasij za gradnjo. Odločitev Državne revizijske komisije, ki je ugodila pritožbi družb Kolektor Koling, Kolektor CPG in CGP glede gradnje severnega dela tretje razvojne osi, po njegovem mnenju ne bo vplivala na časovnico gradnje, ker vodijo dvofazni postopek javnega naročanja.

Na odseku med Šentrupertom in Velenjem pa trenutno izvajajo parceliranje, pridobivanje nepremičnin, odkupi objektov, v pridobivanju je okoljevarstveno soglasje. "Če bo šlo vse po sreči, bi prihodnje leto lahko izvedli razpis za izvajalca in vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja," je pojasnil.

Glede južnega dela tretje osi je povedal, da gradbeno dovoljenje za odsek okoli Novega mesta medtem še ni pravnomočno. "Na odseku od Osredka do Malin pa potekajo projektiranje in odkupi zemljišč, usklajujemo rešitve, sledi zahteva za gradbeno dovoljenje. Za odcep od Malin proti Metliki in odcep proti Črnomlju pripravljamo podlage za začetek projektiranja. Šele letos smo namreč pridobili investitorstvo, tako da smo se tega lotili prioritetno," je navedel.

Aneksi pri največjih projektih še niso bili predloženi

Prvi mož Darsa je tudi opozoril, da je kriza zaradi epidemije covida-19 vplivala tudi na podražitve materialov in surovin. Stroški materiala pa lahko v gradbenih projektih zavzemajo od 30 do 40 odstotkov celotne vrednosti. Vendar, kot pojasnjuje, pri treh največjih projektih Karavanke in odseka Gaberke ter Jenina na tretji osi (še) niso prejeli zahtev za aneks. Pri projektu Karavanke pa so od izvajalca prejeli predlog za priznanje valorizacije denarnih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe. Od junija letos skladno s pogodbo mesečno obračunavajo valorizacijo v vrednosti približno 160.000 evrov brez DDV-ja.

Tretji vozni pas okoli Ljubljane

Med večjimi projekti Darsa bo kmalu tudi tretji pas na ljubljanski obvoznici in na štajerski ter primorski vpadnici.

"Tretji vozni pas je poleg prepovedi prehitevanja tovornih vozil eden od ukrepov za vzpostavljanje reda na avtocestnem omrežju in izboljšanje uporabniške izkušnje. Za vzpostavitev tretjega pasu od Ljubljane do Vrhnike bo potrebnega nekoliko več časa zaradi presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Še vedno pa upamo na dogovor z ministrstvom za okolje in prostor, da na štajerski vpadnici presoja vplivov na okolje ne bo potrebna. Če nam bo to uspelo, bomo dela lahko začeli prihodnje leto. Pogovori med Darsom in ministrstvom ter nosilci urejanja prostora so aktivni. Pričakujem najboljše rešitve v korist uporabnikov, da se znebimo jutranjih in popoldanskih zastojev," je pojasnil.

Prihodki od tovornega prometa enaki kot pred epidemijo

Dars je sicer v prvih devetih mesecih letos iz cestnin tovornega prometa ustvaril prihodke na ravni iz leta 2019, zaostaja pa pri prihodkih od prodaje vinjet. "Kljub temu kaže, da bomo letos iz cestnin tovornih in osebnih vozil pobrali več prihodkov od načrtovanih, če do konca leta seveda ne bo drastičnega zaprtja družbe in gospodarstva," je poudaril.

Digitalizacija avtocest

Sicer pa Dars napoveduje digitalizacijo avtocest, ki med drugim pomeni tudi investiranje v inteligentne transportne sisteme, ki pomagajo pri upravljanju prometa za večjo pretočnost in varnost.

"Odločili smo se za vlaganja v te sisteme, kar vključuje tako strojno kot programsko opremo. S tem bo lažje krmiliti promet. Sistem bo zaznal zastoje, denimo, v okolici Ljubljane ali na ljubljanskem obroču, ter sprožil prometno signalizacijo za zmanjšanje hitrosti na avtocesti proti Ljubljani. Tako bi zmanjšali zastoje in povečali pretočnost," je opisal predsednik uprave Darsa.