Kakšna bo usoda Gorenja pod novim lastnikom, ni mogoče napovedati, vsaj v kratkem pa večjih sprememb ni pričakovati, menijo poznavalci razmer. Prevzemno ponudbo po 12 evrov za delnico je do izteka veljavnosti sprejelo več kot 94 odstotkov delničarjev. Med drugim tudi japonski Panasonic, ki je v preteklosti veljal za najresnejšega strateškega partnerja Gorenja, in Kapitalska družba, ki je dolga leta kot največji posamični lastnik obvladovala dobrih 16 odstotkov podjetja.

Kaj naj storijo tisti, ki ponudbe do danes niso sprejeli, pojasnjuje Igor Štemberger iz borznoposredniške hiše Ilirika: "Zagotovo bo treba počakati na odločbo Urada za varstvo konkurence, šele potem lahko pričakujemo kakršne koli napovedi glede dodatne konsolidacije lastniške strukture."

Kitajci so zagotovili, da bodo v Gorenju ohranili stabilno upravljanje in delovna mesta ter sledili dolgoročnemu razvoju družbe. Ali bodo zagotovila uresničili, je težko napovedati. Večjih sprememb kratkoročno ni pričakovati, razen zamenjav v vodstvu družbe in v nadzornem svetu ter na področju stroškovne optimizacije poslovanja, pravi ekonomist Matej Lahovnik: "Mislim, da bo novi lastnik predvsem namenil več pozornosti izboljšanju donosnosti poslovanja, ki je bila zdaj slaba. Moramo pa vedeti, da je bil glavni motiv kitajskega Hisensa za vstop v Gorenje pridobiti relativno poceni vstopnico za enoten evropski trg."

Kaj se bo z Gorenjem dogajalo dolgoročno, pa je odvisno predvsem od dogajanja v zelo konkurenčni panogi, pravi Lahovnik: "Dogaja se internet stvari, povezljivost pametnih gospodinjskih naprav med sabo je trend, LG, Samsung in drugi narekujejo zelo oster tempo in Gorenje čaka zelo veliko dela, da bo ostal v očeh kitajskih lastnikov zanimiva naložba." Lahovnik še dodaja, da je pomembno tudi to, da se ključne odločitve po novem ne bodo več sprejemale v Velenju, ampak daleč na Kitajskem.