Tečaj se je ob 11.15 krepil za skoraj 64 odstotkov in bil pri 11,15 evra, z delnicami Gorenja pa je bilo do zdaj sklenjenih že za več kot 465.000 evrov poslov.

Gorenje je po prejetju treh zavezujočih ponudb zainteresiranih strateških partnerjev iz Azije dva najboljša pozvalo k izboljšanju in po proučitvi ponudb za najboljšega ponudnika v sredo izbralo kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov, če pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, za kar bi odštela 146,5 milijona evrov. Celotno Gorenje ponujena cena vrednoti na 293 milijonov evrov.

Ponujena visoka cena
Ponujena cena je tudi po mnenju vodje društva delničarjev Gorenja Mateja Tomažina zanimiv odraz vrednotenja družbe. "Trg je namreč predhodno ocenil Gorenje bistveno manj, kot ga je kitajska skupina Hisense," je dejal.

Uprava Gorenja je v sredo po proučitvi ponudb treh potencialnih partnerjev iz Azije za najboljšega ponudnika izbrala kitajsko skupino Hisense, ki je za delnico ponudila 12 evrov, če pridobi najmanj 50 odstotkov plus eno delnico družbe.

"Napovedana cena je presenetljivo visoka. Očitno odraža željo kitajskega kupca po dostopu do evropskega trga. V samem poslovanju Gorenja je težko najti razloge, ki bi opravičevali takšno ceno," je dejal analitik pri KD Skladih Aleš Lokar.

Podobno je dejal tudi Tomažin. "Pri Gorenju se je treba vprašati, kaj bi pomenilo nesprejetje oz. propad tovrstne prevzemne ponudbe in kdo bi nato reševal obstoječe izzive velike zadolženosti podjetja," je opozoril.

"Zanimivo bo opazovati odziv tekmecev, ki so se potegovali za strateško partnerstvo Gorenju, saj je v sredo presenetila hitra objava novice, in bomo videli, ali je to končna ponudba ali ne," je dodal Tomažin, ki je spomnil, da trg kapitala vedno ponuja kanček negotovosti.

Kitajci iščejo vstop na trge
Dejstvo, da so v igri trije kitajski igralci, se da po Lokarjevem mnenju pojasniti s tem, da kitajski izdelovalci bele tehnike očitno iščejo vstop na evropske in ameriški trg. "Iščejo evropske proizvajalce, to vidimo tudi v drugih panogah. Zato so pripravljeni na prevzeme tudi takšnih podjetij, ki jim gre slabše, z neko premijo," je menil in dodal, da je to tudi razlog, da ni zanimanja drugih kupcev in da je tudi japonski Panasonic odstopil od povečanja deleža.

Ali bo kupcu uspelo pridobiti večinski delež, Lokar ne more predvideti. "To je velika špekulacija. Mislim, da je posel manj gotov, kot se zdi na prvi pogled. Tudi timing je zelo zanimiv, tik pred volitvami. Gre za enega največjih delodajalcev v državi, in to v okolju, ki je zelo občutljivo na spremembe lastništva. Poleg tega tako velike transakcije pomenijo tudi velike spremembe v dobavnih verigah, kar bi imelo velik vpliv na slovensko gospodarstvo. Tako da vidim še kar nekaj preprek," je dejal Lokar.

Ker je potencialni kupec v večinski državni lasti, Lokar pričakuje, da bo bo v ozadju dejavna tudi tiha diplomacija. "Osebno mislim, da so še možna presenečenja, da še nismo videli vsega," je povedal.

Največji lastnik je Kad
Največji posamični lastnik Gorenja je trenutno državna Kapitalska družba (Kad) s 16,37-odstotnim deležem, naložba pa je v strategiji upravljanja državnih naložb označena kot pomembna, kar pomeni, da Kad deleža ne sme prodati.

Lokar meni, da je z vidika davkoplačevalcev oz. Kada kot prihodnjega demografskega sklada ta poteza - da ostane zaklenjen v lastništvu - slaba. Zato bi bila v primeru uspelega prevzema edina pametna strategija ta, da Kad izstopi iz te naložbe in sredstva vloži v drugo, produktivnejšo naložbo. "Vprašanje je, ali je smiselno ostati delničar v družbi z večinskim lastnikom," je opozoril.

Pri pomembnih naložbah ima država glede na strategijo v lasti do 25 odstotkov in ene delnice, kar ji med drugim daje možnost vpliva na odločitve skupščine, ki zahtevajo tričetrtinsko soglasje delničarjev, kot je po statutu Gorenja npr. predčasen odpoklic nadzornikov ali povečanje oz. zmanjšanje osnovnega kapitala.

Morebitno povečanje deleža Kada do te meje se Lokarju ne zdi smiselno. "To je bolj stvar politike kot ekonomskega ratia. Mislim, da z vidika ekonomske logike to ne bi bilo smiselno. Gorenje in panoga sama nista visoko dobičkonosna, po vsem svetu se bojuje s presežnimi zmogljivostmi. Tako da bi bila z vidika davkoplačevalcev bolj smiselna odločitev, da se sredstva namenijo za bolj propulzivne naložbe," je še dejal.