Uprava Luke Koper se je danes sešla s predstavniki ministrstva za infrastrukturo na temo drugega tira. Po besedah državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu Jureta Lebna so jim predstavili operativno stanje projekta. Luka Koper je odkrito povedala, kje imajo drugačne rešitve oz. predloge glede zakona, je pojasnil. "Z veseljem lahko povem, da bomo pogovore nadaljevali," je dejal. Zato bodo takoj stopili v stik s Slovenskim državnim holdingom (SDH), da tudi z njimi pretresejo nekatere rešitve v zakonu in jih poskušajo narediti optimalne.

O ključnih točkah razhajanja s koprskim pristaniščem ni želel govoriti, dokler ne bodo našli ustreznih rešitev, ki jih bodo potem tudi predstavili javnosti. O sodelovanju zalednih držav pri drugem tiru se niso pogovarjali, je poudaril.

"Lastništvo v Luki Koper ni na mizi, prednostno obravnavanje vlakovnih kompozicij ni na mizi, holding ni na mizi," je zatrdil na vprašanje, kaj Madžari zahtevajo za svoje sodelovanje v 2TDK-ju. Znova pa se bodo z madžarskimi pogajalci sestali 25. aprila, in ko bodo rezultati znani, jih bodo predstavili javnosti.

Primorci vztrajajo pri svojih izračunih
Pogovarjali pa so se tudi o prispevku, ki naj bi ga Luka plačevala za drugi tir in Leben je pojasnil, da vlada predvideva vplačilo 10 milijonov evrov, in ne 18, kolikor si je glede na parametre obdavčevanja naračunala Luka Koper. Nato bi skupaj razvili metodologijo za naprej, da bi se vložek povečal skladno s povečanim pretovorom. A za zdaj država še nima privoljenja pristanišča za plačevanje prispevka. Prav tako Leben ni želel povedati, kakšno je njihovo stališče do predloga civilne iniciative, da bi namesto 2TDK-ja upravljanje in gradnjo drugega tira prevzelo podjetje SŽ-Infrastruktura.

Ministrstvo ima v prihodnjih dneh in tednih predvidenih več sestankov na temo drugega tira, in sicer z obrtno in gospodarsko zbornico, Komisijo za preprečevanje korupcije in civilno iniciativo.

Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić pa je zatrdil, da je med njimi in vlado še vedno nekaj odprtih vprašanj, ki še niso dobila odgovora. Eno od teh, in tudi najbolj pereče, je višina prispevka za drugi tir, za katerega Matić vztraja, da zakon predvideva 18 milijonov, čeprav jim je Leben predstavil številko 10 milijonov evrov. Pričakuje, da se bodo ta vprašanja razrešila v prihodnjih pogovorih.

Na vprašanje MMC-ja, ali je torej 10 milijonov zanje sprejemljiva številka, je odvrnil, da ne more komentirati. Prav tako ni bil konkreten pri odgovoru na vprašanje, ali bodo sprejeli to višino prispevka, če bo tako naročil lastnik SDH. Ponovil je, da v Luki Koper ideji logističnega holdinga nasprotujejo.

Zanimajo se tudi Čehi in Slovaki
Na ločeni novinarski konferenci SMC-ja o drugem tiru je generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič spomnila, da projekt podpirajo tudi zaledne države, kot so Poljska, Češka in Slovaška, in Slovenske železnice. V petek ga je podprla tudi gospodarska zbornica. "Razumemo tudi dvome, da bi ta projekt lahko postal Teš 6, ne strinjamo pa se s poskusi, da bi se ta projekt ustavil. Ne sprejemamo izkrivljanja in zlonamernega prikazovanja dejstev, predvsem pa ne pristajamo na to, da bi se nadaljnjih 18 let in več pogovarjali, kako in ali sploh bomo ta projekt končali. Drugi tir bomo zgradili," je poudarila.

Leben je na tej isti novinarski konferenci pojasnil, da so v pogovorih o drugem tiru tudi s Čehi in Slovaki, ki bi bili lahko neka varnostna mreža, če dogovarjanje z Madžari morebiti ne bi uspelo. Kaj konkretno zahtevajo Čehi in Slovaki, znova ni povedal, saj da bo tudi to, ko bodo znani rezultati pogovorov, predstavljeno javnosti. Na vprašanje MMC-ja, ali lahko predvidi, kako velika je verjetnost, da evropski denar, na katerega računajo, dejansko tudi dobijo, je odvrnil, da te ocene ne more podati, saj gre za razpise, na katere nimajo vpliva.

Kako pa bodo razblinili dvome, da je predvideni 200-milijonski madžarski vložek zgolj predrago posojilo? "Delamo v korist Slovenije na način, da sodelovanje z Madžarsko ne bo nič dražje kot recimo posojilo pri Evropski investicijski banki. Ampak morate razumeti, da je vse del pogovorov. In končna pravila igre med Slovenijo in zalednimi državami bodo zapisana bodisi v meddržavno pogodbo bodisi v meddržavni sporazum," je pojasnil Leben, ki je hkrati optimističen, da bo predlog zakona o drugem tiru, ki je v DZ-ju predviden za sprejetje po nujnem postopku, tudi sprejet.
SDS: Zakon je nepotreben
Opozicijska stranka SDS je predstavila svoje stališče: zakon za 27 kilometrov železniške proge ni potreben, ker ne gre za javno-zasebno partnerstvo, prav tako ni potreben vstop drugih držav v projekt, poroča Slovenska tiskovna agencija.

"Tak zakon bi potrebovali, če bi ta projekt financiral neki zasebnik ali bi šlo za javno-zasebno partnerstvo - in temu nismo priča," je izpostavil Zvonko Černač, nekdanji minister za infrastrukturo. Do zdaj predstavljeni projekt namreč govori o tem, da bo projekt v celoti financiran iz javnih sredstev, in sicer državnih, evropskih, sredstev drugih držav in posojil.

Nič ni slabega, če želijo druge države, ki vidijo interes v infrastrukturi, prispevati delež sredstev k projektu, vendar zato ni potreben poseben zakon, potrebna je mednarodna pogodba, ki jo bo moral v vsakem primeru ratificirati DZ, je pojasnil.

Koncesija le za eno smer?
Po vladnem zakonu bo po Černačevih besedah koncesija podeljena za novo progo, ne pa za obstoječo. "Torej bodo vsi, ki bodo progo uporabljali za pot proti Kopru, plačali uporabnino Slovenskim železnicam, ki so upravljavec celotnega slovenskega železniškega omrežja, za povratek iz Kopra v Divačo pa bodo plačali novemu koncesionarju 2TDK," je dejal Černač.

Preveč neznank za izvajanje
Poudaril je še, da je treba pred začetkom projekta zapreti več neznank, med drugim finančno konstrukcijo projekta. Brez zaprte finančne konstrukcije, ob neznani ceni projekta in ob nejasnosti, ali bo proga eno- ali dvotirna, je preveč neznank za izvajanje, je ocenil Černač.

Pri tem je državni svetnik Bojan Kekec dejal, da je financiranje tako velikega projekta izredno zahtevno, še posebej v položaj, ko se Slovenija preveč zadolžuje. "Nekako ga je treba speljati tako, da bodo obremenitve na davkoplačevalce čim manjše," je izpostavil.