Hrvaška bi z razglasitvijo izključnega gospodarskega pasu pridobila 23.000 kvadratnih metrov morja, s katerim bi suvereno gospodarila, hrvaški ribiči pa bi dobili novo ribolovno območje in tako razbremenili dosedanjega, je za Vjesnik poudaril Tonči Božanić, predsednik ribiškega ceha.

Da bi od gospodarskega prostora imeli kakršno koli korist, bi potrebovali okoli trideset večnamenskih ladij za ribolov na odprtem morju in pripadajočo opremo, urediti pa bi bilo treba tudi ribolovna pristanišča in ribje veletržnice s hladilnicami, kar bi stalo okoli 45 milijonov evrov.

V nasprotnem primeru bi utegnil vladni cilj v okviru nacionalnega programa proizvodnje in porabe rib, ta namreč predvideva podvojitev domače porabe, ki zdaj znaša le osem kilogramov na osebo, propasti, piše Vjesnik.