Sveženj ukrepov vključuje tako posamezna gospodinjstva kot javne ustanove in podjetja, je na seji vlade sporočil hrvaški premier Andrej Plenković. Med drugim zajema omejitev cen energentov in nekaterih živil, dodatno finančno pomoč za socialno ogrožene skupine, nepovratno podporo podjetnikom za energetski prehod, subvencioniranje posojilnih obresti podjetjem v težavah in različne davčne olajšave.

Po Plenkovićevih besedah gre za močan, celovit in pravičen sveženj, ki bo ohranil standard državljanov, omogočil delovanje ustanov in ohranil močno rast gospodarstva.

Prvi del svežnja je namenjen blažitvi rasti cen energije, predvsem elektrike. "Kdor bo porabil manj, bo plačal nizko ceno. Tisti, ki bodo porabili več, bodo šli v višji razred," je napovedal Plenković.

Ceno elektrike za gospodinjstva je vlada za obdobje od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 omejila na 59 evrov na megavatno uro pri polletni porabi do 2500 kilovatnih ur in na 88 evrov na megavatno uro pri polletni porabi nad 2500 kilovatnih ur. Vrednost ukrepa je 3,108 milijarde kun (412 milijonov evrov).

Javni in neprofitni sektor, kamor spadajo šole, vrtci, bolnišnice, komunalna podjetja ipd., bosta elektriko plačevala po 62 evrov na megavatno uro. Ukrep je vreden milijardo kun (132,7 milijona evrov).

Podjetja, ki bodo v šestih mesecih porabila nad 2,5 gigavatne ure energije, bodo elektriko plačevala po ceni 230 evrov na megavatno uro, tista, ki bodo porabila manj kot 2,5 gigavatne ure, pa po 180 evrov na megavatno uro. Vrednost tega ukrepa je 266 milijonov kun (35,3 milijona evrov).

Cene plina za gospodinjstva bodo do vključno 31. marca 2023 ostale enake, kot so bile do zdaj. "Tistim, ki so v sistemu toplotnega ogrevanja, se cena ne bo spremenila praktično do konca sezone," je poudaril Plenković. Ukrep zajema 159.000 kupcev in več kot 98 odstotkov dobavljene energije, vreden pa je 1,475 milijarde kun (195,8 milijona evrov).

Vlada je omejila tudi ceno drv za ogrevanje in utekočinjenega plina propan butan. Ukrep je vreden 32 milijonov kun (4,25 milijona evrov).

Omejitev cen živilskih izdelkov

Vlada je povprečno za 30 odstotkov znižala in omejila tudi cene nekaterih živilskih izdelkov. Med njimi so jedilno sončnično olje, mleko, moka, beli sladkor, cel piščanec, svinjski vrat s kostmi, svinjsko pleče brez kosti in mleto mešano meso.

Zvišala je tudi socialno pomoč in število prejemnikov socialne pomoči. Po novem bo podporo do 31. marca 2023 prejemalo približno 70.000 Hrvatov. Znašala bo 500 kun (66,36 evra) mesečno namesto dozdajšnjih 400 kun (53,09 evra).

Vlada je sprejela tudi ukrep enkratne denarne pomoči za upokojence. Višina pomoči bo odvisna od višine pokojnine. Tisti z najnižjo pokojnino bodo prejeli 400 kun, tisti z najvišjo pa 1200 kun (159,26 evra). Ukrep je vreden 450 milijonov kun (59,7 evra).

Enkratno denarno pomoč bodo dobili tudi prejemniki otroškega dodatka. Višina prispevka bo odvisna od števila otrok in bo znašala od 300 kun (39,93 evra) za enega otroka do 1100 kun (146,40 evra) za pet otrok. Ukrep zajema 130.000 ljudi in je vreden 62 milijonov kun (8,2 milijona evrov).

Za kmete je vlada pripravila ukrepe v vrednosti sto milijonov kun (13,31 milijona evrov), enak znesek pa je namenila za ukrepe za pomoč ribičem.

Povečala je tudi vrednost neobdavčenih prihodkov in napovedala poseben davek na dobiček, s katerim bo obdavčila podjetja, ki se jim je v času krize zelo povečal dobiček.

Hrvaška je prvi večji sveženj ukrepov za blažitev posledic rasti cen sprejela konec marca letos. Vreden je bil 4,8 milijarde kun (640 milijonov evrov), od katerih je bilo 1,2 milijarde kun (160 milijonov evrov) namenjenih finančni pomoči za ublažitev stroškov za plin, 800 milijonov kun (106 milijonov evrov) pa socialni pomoči najšibkejšim državljanom in enkratni finančni pomoči upokojencem.