Po poročanju hrvaških medijev se je v nočnih urah na 5. marec zgodilo "tajno srečanje" premierja Andreja Plenkovića, ministrov za finance in gospodarstvo Zdravka Marića in Martine Dalić ter predsednika sabora Boža Petrova s Todorićem in finančnim direktorjem Agrokorja Ivanom Crnjcem. Do srečanja naj bi prišlo po "dramatičnih posvetovanjih" v vrhu HDZ-ja, kjer so sklenili, da država ne more z javnim denarjem reševati Agrokorja in da se mora Todorić umakniti z vrha družbe, ker da "stvari uhajajo izpod nadzora," je poročala regionalna televizija N1.

Dodali so, da koncernu grozi zlom zaradi prezadolženosti in odločitve upnikov, da mora Agrokor poplačati obveznosti. Samo obveznosti do dobaviteljev so do konca septembra znašale 2,18 milijarde evrov.

Znano je, da o prevzemu Agrokorja lahko odloči Rusija, ki je lastnica največje Agrokorjeve upnice Sberbank, hkrati pa naj bi poslovanje Agrokorja (z namenom morebitnega prevzema) že začela proučevati tudi neimenovana ameriška svetovalna družba, še poroča hrvaški medij.

Država ga ne bo reševala, Todorić jezen
Na omenjenem tajnem srečanju naj bi zavrnili predlog predsednika sabora Boža Petrova, da bi zlom Agrokorja skušala preprečiti država z nacionalizacijo ali prevzemom. Razšli so se brez sklepov, Todorić pa naj bi sestanek zapustil jezen in z grožnjo vladi, da bo občutila posledice, predvsem v obliki občutnega krčenja hrvaškega BDP-ja.

Vlada vsebine sestanka uradno ni potrdila, hrvaški minister za finance Zdravko Marić, ki je bil zaposlen v Agrokorju, pa je za televizijo RTL dejal, da "dober del tega, kar je o srečanju zapisano v medijih, ne drži".

Potrdil je, da vlada spremlja dogajanje v Agrokorju tako kot v drugih podjetjih in da pričakuje, da bo Agrokor kot zasebna družba kmalu ponudil "nekakšne rešitve".

Vlada je v sporočilu za javnost sicer zapisala, da je seznanjena s slabšanjem bonitete Agrokorja in da je večkrat izpostavila odgovornost lastnika in uprave za celotno poslovanje družbe. "V tem kontekstu je tudi prišlo do srečanja predstavnikov vlade, sabora in Agrokorja," so v vladi zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da se vladni stranki HDZ in Most zavedata pomembnosti Agrokorja za hrvaško gospodarstvo, njegove številne dobavitelje, partnerje in zaposlene.

Slaba bonitetna ocena in slabi obeti
Agrokor, ki je največja hrvaška družba, v tem trenutku ne more dobiti posojil, da bi zagotovil stabilno poslovanje. V koncernu dela 60 tisoč ljudi. Bonitetna hiša Moody je Agrokorju januarja bonitetno oceno znižala z B2 na B3 s stabilnimi obeti, februarja pa je to oceno potrdila, a stabilne obete spremenila v negativne.