Hrvaška vlada ni predlagala spremembo ničle stopnje DDV-ja za kruh, mleko, zdravila in knjige. Foto: EPA
Hrvaška vlada ni predlagala spremembo ničle stopnje DDV-ja za kruh, mleko, zdravila in knjige. Foto: EPA
Jadranka Kosor
Hrvaško premierko čaka še veliko dela pri reševanju gospodarske krize, ki je močno prizadela našo južno sosedo. Foto: EPA

To je del ukrepov hrvaške vlade potem, ko je po večdnevnih pogajanjih s socialnimi partnerji napovedala že tretji letošnji rebalans proračuna, o katerem bodo ministri odločali na seji v petek, sabor pa naj bi o njem razpravljal na izredni seji prihodnji teden.

Med državljani je predlog o novem davku na prihodke naletel na vrsto negativnih odzivov in o predlogu niso enotni niti sindikati, medtem ko so ga delodajalci sprejeli začasno, v pričakovanju jesenskega predloga proračuna za leto 2010. Vsi pričakujejo vladin predlog znižanja proračunskih stroškov.

Ni krize - je kriza
Do torka zvečer je vlada poudarjala, da ne bo predlagala zvišanja DDV-ja, tako kot je HDZ obljubljala v predvolilni kampanji za parlamentarne volitve leta 2007. Finančni minister Ivan Šuker je še konec junija zagotavljal, da ni krize javnih financ, ker plače in pokojnine niso zamujale od začetka leta "niti en sam dan", prejšnji ponedeljek pa je izjavil, da septembra morda ne bo denarja za izplačilo plač in pokojnin, če jih ne bodo znižali.

V začetku tedna je vlada najprej predlagala predlagala osemodstotni "krizni" davek, nato ga je znižala na pet odstotkov, v sredo pa prišla do končnih treh odstotkov, ki ga namerava
izvajati do konca prihodnjega leta. Davek bodo računali na vse mesečne presežke prihodkov nad 410 evrov. Če ima posameznik plačo ali pokojnino 820 evrov, kar je približno povprečna plača v Zagrebu, bo plačal približno 12 evrov davka.

Trošarine na SMS-sporočila
Po trditvah Kosorjeve bo vlada predlagala tudi uvajanje trošarin na storitve mobilne telefonije, predvsem kratka SMS-sporočila, ter davke na razkošne stvari, kot so jahte, vendar pa ni potrdila, ali bodo uvedli tudi davek na obresti in dividende. Predsednica vlade ob tem ni izključila manj proračunskega denarja niti za Cerkev in Hrvate v BiH-u.

Po ocenah strokovnjakov bo država z zvišanjem DDV-ja na 23 odstotkov letno dobila okoli 136 milijonov evrov prihodkov, od "kriznega" davka pa okoli 245 milijonov evrov. Ob tem opozarjajo, da bo zvišanje DDV-ja podražilo proizvode in storitve, ter zmanjšalo potrošnjo.