Sredstva, prejeta iz naslova naknadnih vplačil države v višini 492 milijonov evrov konec lanskega leta, so skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE) omogočila, da je tudi v času energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna ves čas zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo, so navedli v HSE-ju.

Poslovodstvo, ki ga od lanskega novembra sestavljata generalni direktor Tomaž Štokelj in poslovni direktor Uroš Podobnik, je po njihovih navedbah takoj po nastopu mandata pristopilo k pripravi in izvedbi ukrepov za sanacijo nastalih razmer v skupini.

"Usmerili smo se predvsem v sanacijo likvidnostnih težav ter obvladovanje tveganj iz naslova proizvodnje in trgovanja z električno energijo. Poslovanje HSE je stabilno, izkop premoga je v prvih dveh mesecih letošnjega leta nad načrtom, proizvodnja električne energije iz naših elektrarn pa nemotena in zanesljiva," je povedal Štokelj.

Projekcije poslovanja skupine HSE-ja kažejo, da bi družba sredstva lahko začela vračati junija, pri čemer ostaja cilj, da mora HSE izvesti vse potrebno, da bo lahko SDH do konca leta 2024 odločil o vračilu vseh naknadnih vplačil kapitala iz leta 2022. "Dejanska dinamika vračil bo odvisna od realizacije načrtovane proizvodnje hidroelektrarn skupine HSE in Termoelektrarne Šoštanj ter prihodnjih gibanj cen električne energije," so še navedli v HSE-ju.

Država je dokapitalizacijo izvedla decembra v dveh delih. Najprej je vplačala 300 milijonov evrov, po vladni odobritvi dopolnitve letnega načrta upravljanja SDH-ja pa še 192 milijonov evrov.

Odločitev so utemeljili z zahtevno finančno situacijo HSE-ja zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb.