Po zadnjih podatkih znaša vrednost tožbe, ki jo je Holding Slovenske elektrarne (HSE) na začetku leta 2017 vložil na arbitražno sodišče, 360 milijonov evrov. S tožbo so v HSE-ju od ameriške multinacionalke General Electric Power, ki je pravna naslednica francoskega Alstoma, želeli vračilo protipravne koristi, ki jo je pred tem Alstom po ugotovitvah kriminalistov pridobil s poslom za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V HSE-ju so pojasnili, da "v interesu postopka v tej fazi podatkov ne morejo razkrivati".
General Electric je sicer lani po poročanju portala Necenzurirano.si v poslovnem poročilu navedel, da je bila septembra 2020 pravnemu nasledniku Alstoma vročena obtožnica v tem primeru, zato z vsemi stranmi "delajo na rešitvi zadev". Za plačilo potencialnih obveznosti iz vseh tožb po svetu so imeli takrat rezerviranih 730 milijonov evrov. Koliko so Američani pripravljeni plačati in kaj zahtevajo v zameno za sklenitev poravnave, uradno ni znano. S predlogom poravnave, ki jo ponuja General Electric, pa naj bi bil seznanjen tudi slovenski politični vrh, poroča portal.
Po zaslugi 11 aneksov prvotna vrednost pogodbe zrasla na več kot milijardo
Leta 2008 je v imenu TEŠ-a pogodbo o dobavi tehnične opreme z Alstomom podpisal nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik, ki se je, tako kot Alstom, zaradi tega znašel v kazenskem postopku. Prav ta pogodba naj bi bila namreč pozneje izvor vseh poznejših težav šestega bloka, vrednega 1,43 milijarde evrov.
Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov, po zaslugi 11 aneksov in 19 variacij (dogovorov) pa v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.
Glavnino koristi naj bi Alstomu prinesle spremembe pogodbe, in sicer naj bi z izločitvijo montažne opreme iz osnovnega posla umetno znižali ceno naložbe prav v času, ko so se na HSE-ju odločali, ali bodo začeli financirati projekt šestega bloka termoelektrarne.
Približno 90 milijonov evrov je Alstom pridobil tudi na račun tako imenovane eskalacijske klavzule. Šlo je za določilo, ki je breme rasti cen materialov na svetovnih trgih tudi po podpisu pogodbe v celoti prenašalo na TEŠ. Skupaj z njimi je rasla tudi Alstomova marža.
Še 25 milijonov evrov je Alstomu ostalo, potem ko so mu v TEŠ-u še pred podpisom pogodbe plačali tako imenovano rezervacijo. Tega denarja nato Francozi ob soglasju TEŠ-a niso prišteli v končno ceno posla. Če bi v TEŠ-u pogodbo kadar koli prekinili, bi morali Alstomu plačati pol milijarde evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje