Besede premierja Marjana Šarca o potrebi po postavitvi drugega bloka Nuklearne elektrarne v Krškem so vznemirile Avstrijce. "To je nesprejemljivo," je dejal namestnik štajerskega deželnega glavarja Michael Schickhofer iz stranke SPÖ. Kot poročanje avstrijske tiskovne agencije APA povzema STA, je zvezno vlado na Dunaju pozval, naj takoj ukrepa in naveže pogovore z vlado v Ljubljani, da bi preprečili Šarčevo namero. "Nuklearko v Krškem bi morali odklopiti rajši danes kot jutri. V nobenem primeru ne sme biti njene razširitve," je dejal Schickhofer.

Tudi prvi mož koroških svobodnjakov Gernot Darmann je napovedal "množično nasprotovanje" projektu. V pisni izjavi zapisal, da od deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ) pričakuje uradni protest koroške deželne vlade. Hkrati je politik iz vrst FPÖ-ja nagovoril tam živeče zamejske Slovence: "Slovenske organizacije pozivam, naj zavzamejo jasno stališče do vprašanja jedrske elektrarne Krško in uveljavijo svoj domnevni vpliv."

Podpora drugemu bloku NEK-a deli slovensko javnost

Obstoječi blok NEK-a bo s podaljšanjem deloval do leta 2043, torej še dobrih 20 let, za gradnjo novega bi s pridobitvijo dovoljenj potrebovali najmanj deset let. Jedrska energija trenutno še vedno predstavlja enega pomembnejših virov nizkoogljične energije.

Ocenjena vrednost naložbe v gradnjo drugega bloka NEK-a je od 3,5 do pet milijard evrov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi lahko investicija dosegla tudi vrednost šest milijard. "Teš 6 je očitno pozabljen, saj premier Šarec želi, da se ustrelimo še v drugo koleno, tokrat s projektom, ki bi bil štirikrat dražji kot Teš 6. Pomislimo samo, kakšno korupcijsko tveganje bi spremljalo takšno vrečo denarja," opozarja Katja Huš iz Greenpeacea.

Na Twitterju se je poleg nekdanjega ministra za okolje Pavla Gantarja na Šarčevo podporo drugemu bloku NEK-a odzval tudi Zoran Kus, vladni pogajalec za podnebno krizo. Zapisal je, da nove jedrske elektrarne Slovenija ne bo gradila, saj gre za zastarelo tehnologijo 20. stoletja, ki je predraga, nevarna in v celoti prelaga težavo jedrskih odpadkov na prihodnje generacije.

"Najnaprednejše države postavljajo vetrne parke, solarizirajo mesta, izboljšujejo železnice, prestrukturirajo svojo industrijo, da postaja manj energetsko potratna. Kaj je Slovenija naredila na teh področjih? Nič. In kaj bomo naredili, če bo ideja NEK-a 2 živela dalje? Nič. Vso kombinacijo rešitev, ki jih imamo na voljo tukaj in zdaj, bomo zadušili. Boljše železniške povezave? Pozabimo. Še naprej bomo lahko povečevali število avtomobilov na naših cestah, samo da bodo ti električni," je še opozorila Huševa.

Z jasno podporo premierja Marjana Šarca graditvi drugega bloka NEK-a bo ta najverjetneje predviden tudi v novem energetsko-podnebnem načrtu. S tem se bo Slovenija uvrstila med države, ki jedrsko energijo razumejo kot sprejemljivo alternativo fosilnim gorivom, je poročala novinarka Radia Slovenija Erna Strniša.

Sorodna novica Šarec: Če želimo biti razvojno uspešna država, potrebujemo NEK 2

Kot je za radio pojasnil Iztok Tiselj z Instituta "Jožef Stefan", poraba električne energije narašča, novi blok bi pokril četrtino do polovico potreb. "En blok, ki ima moč 1 GW, naša nuklearka ima moč 0,7 GW, bi stal približno pet milijard evrov. Mislim, da bi bilo najbolje izbrati eno od preizkušenih tehnologij, ki jo ima največ elektrarn, za najpredvidljivejšo ceno." Bolj kot sama gradnja bi bilo zamudno nujno izobraževanje več kot 100 ljudi, hkrati je v Sloveniji zelo zamudno umeščanje tako velikih objektov v prostor.

Peter Novak, strokovnjak za energetiko in obnovljive vire energije, je za Radio Slovenija dejal, da ga ob velikem pritisku energetskega sektorja Šarčeva odločitev ne preseneča, a meni, da je bila njegova odločitev prenagljena, vsaj dokler ne bomo rešili vprašanja skladiščenja odpadkov in uvoza goriva. Novak jedrski energiji kljub temu ne nasprotuje. "Ne bi bil proti, a pod pogojem, da je to jedrska toplarna in bi jo uporabili za ogrevanje Ljubljane."

Glede jedrske energije kot alternative za fosilna goriva si niso povsem enotni niti okoljevarstveniki. Kot je pred časom za MMC dejala Lučka Kajfež Bogataj, bi morali že namesto Teša 6 zgraditi drugi blok NEK-a. "Denar je šel in sledile so težave, ki bi bile z jedrsko elektrarno veliko manjše. Težave pri jedrski energiji je to, da ta deli tudi nas, ki se zavzemamo za okolje. Takrat ob izbiri se tako nismo enotno zavzeli za jedrsko elektrarno."

Kajfež Bogatajeva se je sicer zavzela predvsem za to, da ne zapiramo že obstoječih jedrskih elektrarn. "Držati jih je treba v uporabi do maksimuma. Katastrofa! Da zapreš nekaj, kar deluje in kar je okoljsko škodo pri gradnji že naredilo. Vlagati bi morali v raziskave, kako iz odpadnega jedrskega goriva narediti novo gorivo. To se da."