Kot je dejala v govoru v Washingtonu, začarani krog šibke rasti in šibkih bilanc postaja vse močnejši, med drugim tudi na račun politične neodločnosti in neučinkovitosti. Vse to po njenem mnenju povzroča krizo zaupanja in zadržuje povpraševanje, naložbe ter ustvarjanje delovnih mest. Kot pravi, lahko posledično razvite države znova zdrsnejo v recesijo, namesto da bi rasle.

"Anemično okrevanje" razvitih držav
Po njenih besedah je svetovno gospodarstvo stopilo v nevarno novo fazo, v kateri smo priča svetovnemu upočasnjevanju gospodarske rasti, napredna gospodarstva pa se spoprijemajo z anemičnim okrevanjem.

"Grenak politični boj ZDA z javnim dolgom in vprašanje zmožnosti Evrope, da omeji stopnjevanje dolžniške krize, sta zavrla rast gospodarstva in oslabila zaupanje poslovnih, tržnih in finančnih trgov po svetu," je opozorila.

Prav nasprotno pa se države v razvoju spopadajo s pregrevanjem gospodarstva, z naraščajočo inflacijo, povečevanjem posojil in povečanjem proračunskega primanjkljaja. Lagardova je izpostavila, da so imele minimalna rast in šibke javne finance v razvitih državah negativen vpliv druge na drugo, kar je povzročilo krizo zaupanja in upad povpraševanja, zaposlovanja in naložb.

Lagardova: Pot k trajnostnemu razvoju vedno bolj ozka
Prepričana je, če bodo gospodarstva zadolženih razvitih držav dejansko znova zdrsnila v recesijo, bo to močno prizadelo države v razvoju. Lagardova meni, da obstaja pot k trajnemu okrevanju, čeprav je ta vse bolj ozka, in poziva k skupnemu ukrepanju, kar pa zahteva močno politično voljo po vsem svetu.

"Brez kolektivnih in korenitih ukrepov obstaja realno tveganje, da bodo največja gospodarstva nazadovala," je pred sestanki IMF-a in Svetovne Banke, ki se bodo zvrstili prihodnji teden v Washingtonu, dejala Lagardova.

Banke že napovedale ukrepe
Na opozorila Lagardove so že odzvale banke. Po poročanju BBC-ja se je pet centralnih bank odločilo, da bodo z odobritvijo treh dodatnih tranš posojil povečale likvidnost komercialnih bank. Na ta način naj bi jim pomagale omiliti finančne pritiske.

Poteza centralnih bank ZDA, Velike Britanije, Japonske, Švice in Evropske centralne banke je posledica strahu pred preveliko izpostavljenostjo zadolženosti evroobmočja.