Od tega v petek za poldrugi odstotek. Slovenski borzni indeks (3.975 točk) je tako po petem zaporednem padcu le še deset točk nad vrednostjo 20. novembra, kar pomeni, da je sveže petletno dno zelo blizu. V petek so največ padle delnice Zavarovalnice Triglav, ki so bile na koncu vredne le še 15,40 evra, kar je 17 odstotkov manj kot prejšnji petek. V prvi kotaciji so se največ, a okrog 2,5 odstotka, pocenili Telekom, Luka in Petrol, še najmanj (0,8 odstotka) pa je izgubila najprometnejša Krka (676 tisoč evrov prometa), ki je bila tik pred zaprtjem vredna 53 evrov.

Na slabše razpoloženje so gotovo vplivale tudi vodilne evropske borze. Frankfurt je bil na trenutke tudi za tri odstotke "pod gladino".

Po dveh dneh lepe rasti v ZDA navzdol
Wall Street je bil v četrtek v pričakovanju objave podatkov o novembrskem trgu dela, nervozo pa so stopnjevali sveži podatki o množičnih odpuščanjih, s katerimi podjetja odgovarja na hudo gospodarsko krizo. Indeks Dow Jones (8.376 točk) je, kot smo že vajeni, v zadnji uri spremenil smer in padel za 215 točk. Petek poleg poročila o zaposlenosti prinaša tudi razplet zgodbe o pomoči ameriški avtomobilski industriji, ki želi 34 milijard dolarjev pomoči. Številna sveža znamenja, kako huda je (in bo) recesija, so ceno nafte poslale na štiriletno dno (na 43 dolarjev), razprodaja je bila očitna tudi pri drugih surovinah in plemenitih kovinah.

Kitajska se pripravlja na novo nižanje obresti
Recesija se je šele začela, vseeno pa analitiki verjamejo, da bodo vsi vladni ukrepi sčasoma začeli delovati in da se bo to poznalo tudi na delniških trgih, ki tradicionalno okrevajo prej kot gospodarstvo. Zvezne rezerve veliko pozornosti posvečajo nepremičninskemu trgu, ki je jedro vseh težav. Vlada se zaveda, da bo morala narediti več za preprečitev nadaljnjih rubežev hiš, kar dodatno vpliva na ponudbo nepremičnin in s tem na nižjo ceno. V Aziji so teden sklenili z mešanimi občutki. V Hongkongu (+2,3 odstotka) so se razveselili govoric, da bo Kitajska še znižala obrestno mero. Kot je znano, sta v četrtek to storili Evropska in Britanska centralna banka.