Podatki s konca leta 2022 kažejo, da so tako nemški kot slovenski poslovni odjemalci za elektriko plačali približno enako končno ceno, blizu 200 evrov na megavatno uro. Potem ko je Nemčija pri Evropski komisiji za svojo industrijo dosegla ceno 130 evrov, so se velika slovenska podjetja dvignila in enako zahtevala od naše vlade.

Uroš Vajgl, državni sekretar za okolje in podnebje, pojasnjuje, da je referenčna cena za nemška velika podjetja resda 130 evrov, "ampak ta ne velja za vso porabo, ta ne zajema omrežnine, ta ne zajema stroškov merilnega mesta, ne zajema trošarin, ne zajema prispevkov, vključno z DDV-jem, kar je vse treba potem še plačati."

Slovenska energetsko-intenzivna dejavnost je vedno temeljila na nizkih cenah elektrike. Zdaj teh cen ni več, razlika do tekmecev v tujini se je stopila in zato imajo težave s konkurenčnostjo.

Sorodna novica Ob krčenju industrijske proizvodnje pozivi k uvedbi čakanja na delo

"Te okoliščine dejansko predstavljajo večje izzive za našo energetsko intenzivno dejavnost. Na žalost smo trenutno v srednjeevropski regiji najšibkejši," pravi Bojan Ivanc, analitik na GZS-ju.

Slovenska industrija se mora z začetka dobavnih verig premakniti v razvojno in predrazvojno fazo, pa pravi Matevž Frangež, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu.

"Dobavitelji avtomobilski industriji so danes že tako imenovani dobavitelji v predrazvojni fazi. To pomeni, da precej več svojega znanja in inovacij vlagajo v komponente, sestavne dele," je pojasnil Frangež.

Na ministrstvu za delo z namenom zadržanja zaposlenih v okviru načrta za okrevanje in odpornost, torej pod nadzorom Evropske komisije, pripravljajo tudi shemo skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo. Vendar te sheme ne bodo smele biti preveč radodarne, ker ne smejo pri življenju ohranjati podjetij, ki bi sicer propadla.