Letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala z 11 na 10 odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve živil. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Z 1,6 odstotne točke so sledile podražitve naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotkov.

Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (+91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.
Cene življenjskih potrebščin pa so se septembra glede na avgust znižale za 0,9 odstotka.

Vzroki deflacije

K mesečni deflaciji je največ, 1,1 odstotne točke, prispevala pocenitev električne energije (–24,5 odstotka). Pocenitve počitniških paketov (–14,4 odstotka) so k deflaciji dodale 0,6 odstotne točke, pocenitve proizvodov in storitev za osebna vozila (–2,6 odstotka) pa 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (–7,0 odstotka) in nastanitvenih storitev (–5,6 odstotka).

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra zvišale cene oblačil in obutve (+6,2 odstotka), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (+14,4 odstotka), gostinskih storitev (+3,2 odstotka) in hrane (+1,3 odstotka).

Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (+0,8 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (+0,7 odstotka). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila septembra 10,6-odstotna (septembra lani 2,7-odstotna). Na mesečni ravni so se cene medtem znižale za 0,3 odstotka (avgusta za 0,1 odstotka).

Primanjkljaj 3,6 odstotka BDP-ja

Sektor država je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem polletju znaša primanjkljaj države 927 milijonov evrov. Konsolidirani bruto dolg države pa je konec junija znašal 41,053 milijarde evrov ali 73,5 odstotka BDP-ja, navaja statistični urad.

Drugo letošnje četrtletje je šesto zapored, ko je bilo v sektorju država zaznati rast skupnih prihodkov; ti so znašali 6,334 milijarde evrov. Od prihodkov v drugem četrtletju lani so bili višji za 428 milijonov evrov ali za 7,3 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad.

Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki; ti so se dvignili za 244 milijonov evrov ali 8,5 odstotka. Med temi so najbolj, za 208 milijonov evrov ali 12,2 odstotka, zrasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 88 milijonov evrov ali štiri odstotke.

V primerjavi s prvim polletjem 2021 so skupni prihodki sektorja država v prvih šestih mesecih letos zrasli za 882 milijonov evrov ali za 7,9 odstotka.

Skupni izdatki države pa so v drugem četrtletju znašali 6,881 milijarde evrov. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju leto prej so se zvišali za 166 milijonov evrov ali za 2,5 odstotka.
Izdatki za subvencije so se na letni ravni znižali za 242 milijonov evrov ali 53,7 odstotka in so upadli peto četrtletje zapored. Prav tako so se zmanjšala sredstva za zaposlene, in sicer za 184 milijonov evrov ali 10 odstotkov.

Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Povečali so se za 370 milijonov evrov ali za 14,8 odstotka. Vmesna poraba države je bila višja za 100 milijonov evrov ali za 11,6 odstotka. Dvignili so se tudi izdatki za bruto naložbe v osnovna sredstva, in sicer za 117 milijonov ali za 19,3 odstotka.

Izdatki za obresti se znižujejo od zadnjega četrtletja 2015 in so bili za sedem milijonov evrov ali 4,6 odstotka nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Višji izdatki kot v istem obdobju lani

V prvem polletju 2022 so bili skupni izdatki sektorja država za 120 milijonov evrov ali 0,9 odstotka višji kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Konsolidirani bruto dolg države se je v primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja zvišal za 809 milijonov evrov, predvsem na račun višjega dolga iz naslova kratkoročnih posojil.
Dolg države na centralni ravni je znašal 40,311 milijarde evrov oz. 72,2 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 937 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP-ja. Skladi socialne varnosti so bili na koncu drugega letošnjega četrtletja brez dolga.