Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 odstotka. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za 3 odstotke ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 odstotka oz. 6,7 odstotka. Foto: Shutterstock
Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 odstotka. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za 3 odstotke ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 odstotka oz. 6,7 odstotka. Foto: Shutterstock

K letni rasti cen so največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije, na mesečno inflacijo pa sta najbolj vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana, so poročili s Sursa in dodali, da se je blago v povprečju podražilo za 11,8 odstotka, storitve pa za 5,9 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 14,5 odstotka, trajnega blaga za 9,8 odstotka in poltrajnega blaga za 4 odstotke.

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 odstotka in k mesečni inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 odstotka, mleko, sir in jajca za 3 odstotke ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 odstotka oz. 6,7 odstotka.

Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na opaznejše podražitve v skupini oblačila in obutev (za 5,7 odstotka); to je inflacijo zvišalo za 0,4 odstotne točke. Podražila so se trda goriva: za 14 odstotkov višje cene lesne biomase so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so dodali še dražja električna energija (za 1,8 odstotka), stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 odstotka), novi avtomobili (za 1,3 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 1,1 odstotka), ugotavljajo na statističnem uradu.

Po drugi strani so po navedbah Sursa mesečno inflacijo ublažili (za 0,4 odstotne točke) cenejši naftni derivati: cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 6,1 odstotka, cene tekočih goriv pa za 8,2 odstotka. Pocenili so se tudi počitniški aranžmaji (za 5,6 odstotka) in inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene nastanitvenih storitev (za 3 odstotke).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,3-odstotna (v prejšnjem oktobru 3,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna (prejšnji mesec 0,3-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 12,3 odstotka, cene storitev pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,4 odstotka, trajno blago za 8,4 odstotka in poltrajno blago za 4,6 odstotka. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 9,9-odstotna (mesec prej 9,1-odstotna) in v članicah EU-ja 10,9-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,2-odstotna), najvišja v Estoniji (24,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,6 odstotka.