Inflacija v evrskem območju je avgusta leta 2021 občutneje odskočila od cilja Evropske centralne banke (ECB) in se nato ob ruskem napadu na Ukrajino in posledičnem skoku cen energije dodatno okrepila ter vrhunec dosegla oktobra 2022 z 10,6 odstotka. V nadaljevanju se je postopno umirjala, k čemur je pripomoglo tudi zaostrovanje denarne politike ECB-ja.

V zadnjih mesecih se je inflacija gibala okoli 2,5 odstotka, avgusta pa se je odločneje približala dvoodstotni ravni. Septembra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat tako padla pod to raven, naj bi se pa po napovedih ECB-ja v naslednjih mesecih spet nekoliko zvišala in se nato bolj vzdržno proti srednjeročnemu cilju centralne banke znižala v 2026.

Sorodna novica Inflacija drugi zaporedni mesec pod enim odstotkom

Najbolj se dražijo storitve

Že nekaj mesecev rast cen najbolj krepijo storitve. Ne medletni ravni so se septembra po prvi oceni dvignile za 4,0 odstotka (avgusta za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkohol in tobak, kjer so se cene okrepile za 2,4 odstotka (avgusta za 2,3 odstotka). Ostali industrijski izdelki (brez energije) so bili medletno dražji za 0,4 odstotka, toliko kot avgusta.

Cene v skupini energija pa so bile septembra za 6,0 odstotka nižje kot pred letom dni (avgusta so bile za 3,0 odstotka nižje).

Ob neupoštevanju cen energije in hrane je bila t. i. osnovna inflacija septembra pri 2,7 odstotka. Prav na to inflacijo je pri denarni politiki najbolj pozoren ECB, saj kaže na širše inflacijske pritiske v gospodarstvu.

Naslednje zasedanje ECB-ja bo v Ljubljani

ECB je sicer junija in septembra znižal evrske obrestne mere, naslednji koraki pri rahljanju denarne politike pa bodo odvisni od tekočih podatkov. Nekateri ugibajo, da bi se nov rez lahko zgodil že oktobra, ko bo svet ECB-ja zasedal v Ljubljani.