Ministrstvo za finance je informacijskega pooblaščenca zaprosilo za mnenje glede predloga novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa nasprotujejo predlogu zakona v delu, kjer je navedeno, da je "slaba banka" pravna oseba zasebnega prava.

Informacijski pooblaščenki niso znani razlogi, zaradi katerih mora predlagatelj zakona v obrazložitvi zakona pojasnjevati, da gre za pravno osebo zasebnega prava. Vendar pa upa, da namen ni izogniti se zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Ob tem Prelesnikova vztraja, da je DUTB pravna oseba javnega prava. "Že samo dejstvo, da je DUTB ustanovljen z zakonom, ki mu podeljuje javno pooblastilo, da uresničuje javne interese krepitve stabilnosti bank in finančnega sistema, jasno izkazuje, da DUTB ni zgolj gospodarska družba povsem zasebnopravne narave, ne glede na to, da naj bi bil tak zakonodajalčev namen," meni. "Bistven je namen, s kakršnim je bil DUTB ustanovljen, in ne namen, da je DUTB pravna oseba zasebnega prava," je poudarila.

"DUTB nikakor ni zgolj gospodarska družba zasebnega prava, četudi ima nekatere takšne značilnosti in posluje na trgu," zatrjujejo. Vsekakor so njeni cilji in naloge ter predvsem njeno poslanstvo in namen ustanovitve javnopravne narave. Takšne dejavnosti s takšnimi pooblastili namreč običajne pravne osebe zasebnega prava nikakor nimajo.

Zaradi dejstva, da je "slaba banka" pravna oseba javnega prava, je v celoti zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja. Z ureditvijo, po kateri bi bil DUTB uvrščen med pravne osebe zasebnega prava, bi se transparentnost njegovega delovanja znižala. V tem primeru namreč ne bi bil več zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v celotni sferi svojega delovanja, ampak le kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej le za podatke iz določenih pravnih poslov, "do česar pa po našem prepričanju ne sme priti", so še poudarili.

Vlado in finančno ministrstvo pa Prelesnikova poziva, naj upoštevata pripombe informacijskega pooblaščenca na predlog novele in zagotovita, da bo poslovanje "slabe banke", katere delovanje je v javnem interesu, do javnosti odprto.